Up-288/98

27. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z., ki ga zastopa B. B., odvetnik v V. na seji senata dne 27. 1. 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 488/98 z dne 9. 7. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju št. D 9/98 z dne 15. 1. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Višje sodišče je menilo, da je prvostopenjsko sodišče izjavo volje zapustnice, ki je sicer izjavljena v okviru kupoprodajne pogodbe, pravilno štelo za veljavno oporoko. Tudi po mnenju Višjega sodišča takšni izjavi namreč ni mogoče oporekati značaja oporoke samo zato, ker je zapisana med določbami kupoprodajne pogodbe, saj izpolnjuje vse formalne pogoje za pisno oporoko pred pričami. Ustavni pritožnik v pritožbi navaja, da je zaradi pravne varnosti nedopustno, da je oporoka sestavni del pogodbe, ker oporoka ne more biti predmet kupčije. Zatrjuje, da je sodišče s tem, ko je priznalo veljavnost takšne nedopustne, nične oporoke, ignoriralo njegovo zakonito dedno pravico in mu s tem kršilo pravico do dedovanja iz 33. člena Ustave. Po navedbah pritožnika je sodišče tako izvedlo oporočno dedovanje, čeprav za to niso bili podani pogoji, s čimer je kršilo tudi enakost pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanim sklepom kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni uspel, še ne pomeni kršitve pravice do enakosti pred zakonom in pravice do dedovanja.

3.Na splošno je pravica do enakosti pred zakonom (iz drugega odstavka 14. člena Ustave), ki se na področju sodnih postopkov zagotavlja s pomočjo pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) lahko kršena, kadar odločitev sodišča odstopa od ustaljene sodne prakse in odločitev sodišča hkrati lahko označimo za samovoljno in arbitrarno. Vendar izpodbijanim sklepom takšne pomanjkljivosti ni mogoče očitati.

4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude