Jedro

V revizijskem postopku sporno vprašanje odškodnine za strah (vkleščenost v vozilu po prometni nesreči)

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v delu, v katerem je bilo pritožbi tožene stranke ugodeno (t.j. glede zneska 7.000,00 SIT in glede stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka), spremeni tako, da se tudi v tem delu pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in v doslej nepotrjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 17.450,00 SIT, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v ugodilo tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naložilo plačilo odškodnine za gmotno in negmotno škodo v znesku 50.081,30 din (sedaj 50.081,30 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je deloma ugodilo pritožbi tožene stranke in delno spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je znižalo odškodnino za strah za 7.000,00 din (sedaj 7.000,00 SIT), sicer pa je pritožbo zavrnilo kot neutemljeno.

Proti delu sodbe sodišča druge stopnje, v katerem je to sodišče deloma spremenilo sodbo sodišča prve stopnje vlaga tožeča stranka pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi tako, da se tožniku prisodi odškodnina za strah v celotnem zahtevanem znesku. V reviziji povdarja, da je tožnik ostal po silovitem trčenju vkleščen v šoferski kabini. Zato je prestal izredno intenziven primarni strah. Tožnik je poklicni voznik, zato ga občutek strahu še vedno spremlja. Poleg tega ob škodnem dogodku ni vedel, kakšne poškodbe je utrpel. Intenziven strah pa je tožnik doživljal tudi med zdravljenjem, ker se je zavedal, da ima poškodovan vratni del hrbtenice, kar je lahko nevarno.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija je utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, proti katerim sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tožene stranke ni imelo pomislekov, je moč med drugim povzeti, da je tožnik ostal po nezgodi vkleščen v šoferski kabini, ker ni mogel izvleči noge, ki mu jo je stisnila pločevina. Poleg tega je takrat opazil, da se je pri instalaciji začelo kaditi, zaradi česar je pomislil, da lahko pride do vžiga. Iz dejanskih ugotovitev nadalje sledi, da je tožnik poklicni voznik ter da ga je strah ob vsakodnevni vožnji z avtomobilom. Res je izvedenec ugotovil, da se je tožnik škodnega dogodka sicer močneje prestrašil, da pa je bil primarni strah pri tožniku prisoten le 1 - 2 dni. Toda po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje ob odmeri odškodnine za pretrpljeni strah premalo upoštevalo uvodoma zapisane okoliščine, v katerih se je tožnik znašel neposredno po škodnem dogodku in ki so vplivale na intenzivnost tožnikovega strahu. Prav te okoliščine, ki jih tožnik povdarja v reviziji, pa so takšne, da obravnavani škodni dogodek bistveno razlikujejo od drugih prometnih nesreč, v katerih oškodovanec, kljub poškodbam lahko po trčenju zapusti vozilo. Na spremembo izpodbijane sodbe, tako da se tožniku prisodi za strah namesto 8.000,00 SIT odškodnina v celotnem zahtevanem znesku, t.j. 15.000,00 SIT, pa je vplivalo tudi ugotovljeno neprijetno podoživljanje škodnega dogodka pri tožniku, ki je kot poklicni voznik vsakodnevno na cesti.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje po presoji revizijskega sodišča zmotno uporabilo materialno pravo (200. čl. ZOR). Zato je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da ni podana absolutno bistvena kršitev iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, na katero pazi po uradni dolžnosti, odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (1. odst. 395. čl. ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določilu 154. čl., 155. čl. in 166. čl. ZPP. Revizijsko sodišče je tožeči stranki priznalo stroške za takso za revizijo z dne 11.3.1991 v znesku 3.200,00 SIT. Poleg tega je tožeči stranki priznalo tudi zahtevane odvetniške stroške in sicer: za revizijo z dne 11.3.1991 zahtevanih 117,5 točk, za pritožbo z dne 26.4.1991 proti sklepu o zavrženju te revizije zahtevanih 45 točk in za revizijo z dne 12.6.1992 proti sklepu sodišča druge stopnje zahtevanih 75 točk. Skupaj torej 14.250,00 SIT (237,5 X 60,00 SIT) odvetniških stroškov in 3.200,00 SIT stroškov za takse (17.450,00 SIT).