Jedro

Dejstvi, da pogodba o zaposlitvi s predsednico sindikalne podružnice ni bila sklenjena za čas trajanja mandata in da je bila predčasno odpovedana, predstavlja kršitev podjetniške kolektivne pogodbe.

Pri odmeri stroškov postopka glede na zahtevnost zadeve sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za kolektivni delovni spor v vrednosti 800,00 EUR, saj dejanska in pravna problematika spora nista zelo zahtevni.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se točka I./1 in točka II. izreka na novo glasita: „I./1. Ugotovi se, da je nasprotni udeleženec kršil podjetniško kolektivno pogodbo K.L. d.d. iz decembra 2006 s tem, ker: z izvoljeno predsednico Izvršilnega odbora sindikalne podružnice K.L. ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za čas njenega mandata od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010; je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi št. 3/2009 – opr z dne 19. 11. 2009, s katero je delavki S.Č. na delovnem mestu predsednik sindikata odpovedal pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto in istočasno ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pravni svetovalec.

„II. Stranki sami krijeta svoje stroške postopka.“ V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu (točka I./2 izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti stroške pritožbe v znesku 492,00 EUR, v 8 dneh od dneva prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil podjetniško kolektivno pogodbo iz decembra 2006 s tem, ker z izvoljeno predsednico Izvršilnega odbora sindikalne podružnice K.L. S.Č. ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za čas njenega mandata od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010 in ker je tej delavki na delovnem mestu predsednik sindikata podal odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi št. 3/2009 – opr z dne 19. 11. 2009 za delovno mesto pravni svetovalec (točka I./1 izreka). Zavrnjen je bil tudi zahtevek, da je nasprotni udeleženec dolžan s S.Č. skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto predsednik sindikata za trajanje njenega mandata predsednika Izvršilnega odbora sindikalne podružnice K.L., to je za čas od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010 (točka I./2 izreka). Odločilo je, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka in je dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti njegove stroške v višini 1.988,60 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka dalje do plačila, pod izvršbo (točka II. izreka).

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni ter predlogu v celoti ugodi, nasprotnemu udeležencu pa naloži povrnitev stroškov postopka na prvi in drugi stopnji. V pritožbi navaja, da je v zvezi z zavrnitvijo zahtevka za ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil podjetniško kolektivno pogodbo, ker z izvoljeno predsednico Izvršilnega odbora sindikalne podružnice ... ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za čas njenega mandata, sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in tudi napačno ugotovilo dejansko stanje. V zvezi z opravljanjem dela sindikalnega zaupnika na profesionalni način je treba upoštevati, da je možnost takšnega opravljanja dela določena v panožni kolektivni pogodbi in v podjetniški kolektivni pogodbi. Iz predzadnjega odstavka 18. člena podjetniške kolektivne pogodbe izhaja, da za mandat opravljanja dela sindikalnega zaupnika na profesionalni način pri delodajalcu skleneta delodajalec in sindikalni zaupnik pogodbo o zaposlitvi. Opravljanje dela sindikalnega zaupnika na profesionalni način je torej pogojeno s soglasno voljo sindikata, delodajalca in samega sindikalnega zaupnika, ki o tem sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem. V konkretnem primeru je bil med predlagateljem in nasprotnim udeležencem in tudi samim delavcem sklenjen dogovor o tem, da se bo delo sindikalnega zaupnika opravljalo na profesionalni način, zato bi v skladu s panožno in podjetniško kolektivno pogodbo morala biti pogodba sklenjena za čas mandata sindikalnega zaupnika, v konkretnem primeru za čas od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010. To v obravnavanem primeru ni bilo storjeno, temveč je ostala v veljavi pogodba s Č.S., ki je bila sklenjena za čas od 1. 2. 2005 do 5. 6. 2009, nato pa je bil sklenjen aneks dne 15. 6. 2009 za čas od 6. 6. 2009 do 30. 6. 2009. Očitno je bila podjetniška kolektivna pogodba kršena, saj bi moral nasprotni udeleženec s Č.S. bodisi skleniti pogodbo za čas njenega mandata, ali pa bi z njo sklenil pogodbo do konca njenega mandata za čas od 6. 6. 2009 dalje, nikakor pa ne aneksa le za čas do 30. 6. 2009. Določbe panožne in podjetniške kolektivne pogodbe imajo namen, da omogočijo sindikalnemu zaupniku opravljanje dela brez pritiskov, sindikalni zaupnik pa zato ni podvržen izsiljevanju in povračilnim ukrepom delodajalca. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo s tem, da je zaključilo, da nasprotni udeleženec ni kršil podjetniške pogodbe, saj naj ta ne bi nikjer določala, da pogodbe ni dopustno odpovedati. Predlagatelj meni, da je iz določbe, da se sklene pogodba o zaposlitvi za trajanje mandata, kakor tudi iz same narave zaposlitve, jasno, da pogodbe med mandatom ni mogoče odpovedati. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, ki jih je uveljavljal predlagatelj, in skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih pavšalno uveljavlja pritožba in tistih, na katere se pazi po uradni dolžnosti, popolno in pravilno je ugotovilo dejansko stanje, le deloma (glede kršitve podjetniške kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca) pa je zmotno uporabilo materialno pravo.

Podjetniška kolektivna pogodba K.L. d.d. (priloga A7; v nadaljevanju: podjetniška KP) v 18. členu določa, da za mandat opravljanja dela sindikalnega zaupnika na profesionalen način pri delodajalcu, skleneta delodajalec in sindikalni zaupnik pogodbo o zaposlitvi. Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da nasprotni udeleženec s S.Č., izvoljeno predsednico Izvršilnega odbora sindikalne podružnice K.L., ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za čas trajanja njenega mandata, to je za čas od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010 (zapisnik o volitvah predsednika IO SP K.L. – priloga A6). Nasprotni udeleženec je z aneksom št. 2 z dne 15. 6. 2009 (A2) za čas do 6. 6. 2009 do 30. 6. 2009 sicer podaljšal pogodbo o zaposlitvi, ki je bila s S.Č. sklenjena že dne 7. 3. 2005 (za čas do 5. 6. 2009), in se je nanašala na njen predhodni mandat predsednice K.L. d.d., po tem datumu (30. 6. 2009) pa kljub njeni ponovni izvolitvi (nove) pogodbe v smislu 18. člena podjetniške KP ni sklenil. Ker pogodba o zaposlitvi za čas trajanja mandata ni bila sklenjena, je podana kršitev podjetniške KP. Zaradi obveznosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi, kot je določena v podjetniški KP, ni pravno odločilno, da so potekala pogajanja med nasprotnim udeležencem in S.Č. o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ki je predsednica sindikalne podružnice ni podpisala. Zaradi tega ni mogoče šteti, kot je to nepravilno zaključilo sodišče prve stopnje, da je nasprotni udeleženec s tem, ko je S.Č. ponudil v podpis novo pogodbo, izpolnil svojo obveznost po podjetniški KP. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da se je pogodba o zaposlitvi, sklenjena za čas od 1. 2. 2005 do 5. 6. 2009, oziroma podaljšana z aneksom dne 15. 6. 2009 za čas od 6. 6. 2009 do 30. 6. 2009, transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Iz podatkov v spisu namreč izhaja (1. člen pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 3. 2005), da je bila S.Č. zaposlena za nedoločen čas, le pogodba za delovno mesto predsednice sindikata se je sklepala za določen čas, to je za čas trajanja mandata.

Ker je obstajala dolžnost nasprotnega udeleženca skleniti pogodbo o zaposlitvi s predsednico IO sindikalne podružnice za čas trajanja mandata, je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove za delovno mesto pravnega svetovalca, podana dne 19. 11. 2009 (A4), v kateri se je nasprotni udeleženec skliceval na racionalizacijo poslovanja, v nasprotju s to obveznostjo iz 18. člena podjetniške KP. V času trajanja mandata bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, zato odpoved takšne pogodbe sama po sebi predstavlja kršitev podjetniške KP. Dejstvo, da je S.Č. ponujeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pravnega svetovalca podpisala, kar je potrdila na naroku dne 6. 10. 2010, ne pomeni, da kršitve podjetniške KP iz tega razloga ne bi bilo.

Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi ugodilo ter v skladu s 5. alineo 358. člena ZPP izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je predlogu, ki se nanaša na ugotovitev kršitve podjetniške KP, ugodilo.

Pritožba pa ni utemeljena v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka, po katerem je nasprotni udeleženec dolžan s S.Č. skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto predsednik sindikata za trajanje njenega mandata predsednika Izvršilnega odbora sindikalne podružnice K.L., to je za čas od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010. Kot je navedlo sodišče druge stopnje v sklepu opr. št. X Pdp 208/2010 z dne 20. 5. 2005, morebitna ugodilna odločitev ne more neposredno vplivati na položaj posameznega delavca – delavke S.Č.. Iz tega razloga dajatveni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določeno delovno mesto za določen čas ne more biti utemeljen, niti delavec niti sindikat od sodišča tega ne moreta zahtevati, ker je v izključni pristojnosti delodajalca odločitev, s kom bo – ob upoštevanju določb zakona in kolektivnih pogodb – sklenil pogodbo o zaposlitvi, za katero delovno mesto in za kakšno obdobje. V skladu s 1. odstavkom 11. člena ZDR se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno. Ker z ZDR ni določeno obligatorno sklepanje pogodb o zaposlitvi, je treba izhajati iz splošnega pravila civilnega prava o prostem urejanju obligacijskih razmerij iz 3. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001; OZ), ki določa, da udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

K odločitvi glede stroškov postopka: Glede na delni uspeh tožeče stranke v pritožbenem postopku je bilo potrebno posledično ponovno odmeriti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, v skladu z določilom 2. odstavka 165. člena ZPP, v povezavi s 154. členom ZPP. Uspeh predlagatelja znaša po oceni sodišča druge stopnje 50 %. Ker sta obe stranki priglasili stroške postopka, je sodišče druge stopnje odločilo, da glede na uspeh vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Uspeh tožene stranke v pritožbenem postopku znaša 50 %. Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; ZOdvT) v tar. št. 3422 določa nagrado za pritožbo v kolektivnih delovnih sporih v razponu od 600,00 do 1.800,00 EUR. Glede na zahtevnost zadeve sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za spor v vrednosti 800,00 EUR, saj dejanska in pravna problematika spora nista zelo zahtevni. Predlagatelju torej pripada 800,00 EUR nagrade za pritožbo, skupaj z 20,00 EUR materialnih stroškov (pavšal) in 20 % DDV, kar glede na uspeh skupaj znaša 492,00 EUR.