Jedro

Ne more biti dvoma, da ima upnik od zavezanca pravico terjati - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, ne da bi izvršilni naslov vseboval dolžnost njihovega plačila. Zakon upniku daje pravico, da zahteva zamudne obresti od izplačanih nadomestil preživnine, če predhodno pridobi izvršilni naslov za svojo, na zakonu temelječo terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (III. točka izreka) potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo zaradi izterjave zapadle preživnine 550.868,00 SIT, nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila s prenosom sredstev, ki jih ima dolžnica pri organizaciji za plačilni promet in prodajo premičnin. Za izvršitelja je določilo J. Z. V presežku je predlog za izvršbo zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu sklepa o izvršbi se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil upnik, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlogu za izvršbo v celoti ugodi.

Navaja, da je upnik upravičencema D. in S. F. z odločbo z dne ...2000, št. PS-.../2000, ki je postala izvršljiva

9.10.2000, priznal pravico do nadomestila preživnine. Do

30.11.2003 jima je skupaj izplačal 550.868,00 SIT. Zakon o Jamstvenem in preživninskem skladu RS (Ur. l. RS, št. 25/97 s kasnejšimi spremembami, ZJPSRS) določa, da terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po ZJPSRS do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, preidejo na Sklad. Zakon opredeljuje tudi trenutek, kdaj subrogacija nastopi in višino subrogirane terjatve. Določa, da s prehodom terjatve Sklad vstopi v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 3. tč. 1. odst. 17. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo, tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.

ZJPSRS v 5. odstavku 21.d člena določa, da je obvestilo Sklada o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine, skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Taka zakonska opredelitev pa ne potrjuje pritožbenega stališča, da navedeni izvršilni naslov zajema tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih preživninskih zneskov. Izvršilni naslov je v objektivnem smislu primeren za izvršbo, če so v njem navedeni predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (1. odst. 21. čl. ZIZ). Izvršilni naslov - odločba Jamstvenega in preživninskega sklada z dne ...2000, št. PS-.../2000/... z obvestili o uskladitvi nadomestila preživnine - ne vsebuje navedbe o dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih zneskov. Določba 3. odst. 28. čl. ZJPSRS, na podlagi katere Sklad s prehodom terjatve vstopi v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka, obveznost preživninskega zavezanca res povečuje tudi za pripadajoče obresti in stroške postopka. Ne more biti dvoma, da ima upnik od zavezanca pravico terjati - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, ne da bi izvršilni naslov vseboval dolžnost njihovega plačila. Zakon upniku daje pravico, da zahteva zamudne obresti od izplačanih nadomestil preživnine, če predhodno pridobi izvršilni naslov za svojo, na zakonu temelječo terjatev.

Ker odločba o pravici do nadomestila preživnine oz.

obvestila o uskladitvi nadomestila preživnine, v sporni zadevi ne predstavljajo izvršilnega naslova za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, je pritožbeno sodišče, potem ko je preverilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene po uradni dolžnosti upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega oz. izvršilnega postopka, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).