Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija, v kateri ni navedena vrednost izpodbijanega dela drugostopne sodbe, je nepopolna in jo je treba zato na podlagi določila 377. člena ZPP zavreči.
Revizija se zavrže. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 269,89 EUR v 15 dneh.
Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je brez pravnih učinkov do tožnika zapis v V. členu pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo 18.7.2000 sklenili toženki, o tem, da je tožnik dedno odpravljen po prvi toženki. V preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank, potrdilo sodbo prve stopnje in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje pritožbene stroške.
Zoper sodbo je pravočasno vložila revizijo tožena stranka iz vseh revizijskih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007) in predlaga, da jo vrhovno sodišče spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007) vročena tožniku in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožnik je na revizijo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
Revizija ni dovoljena.
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. ZPP določa omejitve zanjo tako glede odločb, ki jih je dopustno z njo izpodbijati, kot tudi glede razlogov, ki jih je mogoče z njo uveljavljati. Tako drugi odstavek 367. člena ZPP določa, da je v premoženjskopravnih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT oziroma sedaj 4.172,93 EUR. Tožnik je v tožbi kot vrednost spornega predmeta navedel 1.100.000 SIT, torej 4.590,22 EUR in z delom sovjega zahtevka je uspel. Tožena stranka z revizijo izpodbija del sodbe druge stopnje, s katero je bil ta del prvostopne sodbe potrjen, pri čemer pa ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela sodbe. Revizija, v kateri ni navedena vrednost izpodbijanega dela drugostopne sodbe, je nepopolna in jo je treba zato na podlagi določila 377. člena ZPP zavreči, če tega ni storil v mejah svojih pravic (374. člen ZPP) že sodnik sodišča prve stopnje. Tako pomanjkljive revizije namreč sodišče ne vrača v popravo (to stori le v primeru, če gre za revizijo, za katero ni mogoče ugotoviti, katera soba se z njo izpodbija, ali če gre za revizijo, ki ni podpisana – 383. člen v zvezi s 335 in 336. členom ZPP), temveč o njej odloči po 374. oziroma 377. členu ZPP.
Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Ker je tožnik na revizijo odgovoril, je revizijsko sodišče odločilo, da mu je toženka dolžna povrniti stroške revizijskega postopka (stroške sestave odgovora na revizijo 375 odvetniških točk po 1. točki tarifne številke 21 Odvetniške tarife, poročilo stranki 50 odvetniških točk, 2% materialnih stroškov in 20% DDV ter sodne takse za odgovor na revizijo v znesku 36,95 EUR po drugem odstavku taksne tarife št. 1, pri čemer je v skladu s šestim odstavkom 7. člena Zakona o sodnih taksah upoštevana vrednost točke na dan izdaje odločbe).