Jedro

Ker je bila odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-61/00 z dne 18. 9. 2003 objavljena v Ur. l. RS, št. 69/2003 z dne 3. 10. 2003, je tožena stranka tožniku pravilno priznala pravico do ponovne odmere starostne pokojnine, ki mu gre od 1. 11. 2003 dalje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke (št. 11 - 4054161 in P - 4.954.161) z dne 25. 11. 2003 in 27. 8. 2004, ter da se toženi stranki naloži, da tožniku na novo odmeri pokojnino od 1. 4. 1996 dalje oziroma, da pokojnino odmeri sodišče skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečnih zneskov že izplačane in na novo odmerjene pokojnine od 1. 4. 1996 dalje. Ugotovilo je, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je bila njegova pokojnina ves čas od upokojitve, to je od leta 1996 nepravilno odmerjena in izplačevana, kar je ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Ker je vlogo za pravilno odmero vložil na sodišču že leta 1996, bi mu morala biti pravica do višje pokojnine, po določbi 108. člena Zakona o obrambi, priznana že za nazaj in ne šele od izdaje odločbe Ustavnega sodišča dalje. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podredno, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

7. Ker revizija uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka samo formalno, ne da bi jih vsebinsko obrazložila, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega revizijskega razloga ni preizkušalo.

8. Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava.

9. V izpodbijani sodbi je sodišče tožniku pravilno obrazložilo, da ni pravne podlage, da bi mu lahko odmerilo višjo starostno pokojnino že od dneva upokojitve, to je od 1. 4. 1996. Sodišče je pravilno opozorilo na določbe Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS - Ur. l. RS, št. 15/94 in nadalj.) in na odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-61/00 z dne 18. 9. 2003. 10. ZUstS v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče (US) razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker je bila zadeva, v kateri je tožnik pred sodiščem izpodbijal pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke P-4054161 z dne 29. 11. 1996, pravnomočno končana s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 70/2000 z dne 23. 11. 2001, s katero je bila potrjena sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ps 1602/96, odločitev Ustavnega sodišča na tožnikovo pravico do starostne pokojnine ni mogla vplivati samo na podlagi zakonskih določb. 11. Prav zaradi povedanega je Ustavno sodišče Republike Slovenije z namenom, da ne bi prišlo do razlikovanja med zavarovanci, katerim pokojnine iz drugega odstavka 108. člena Zakona o obrambi (ZObr - Ur. l. RS, št 82/94 in nadalj.), do učinkovanja ustavne odločbe, niso bile pravnomočno odmerjene in tistimi, ki so jim že bile pravnomočno odmerjene, v 4. točki svoje odločitve odločilo, da mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije odmeriti (po uradni dolžnosti) pokojnino upravičencem do pokojnine iz 108. člena ZObr ob upoštevanju razlage Ustavnega sodišča tudi tistim, ki so do učinkovanja te odločbe US že imeli pravnomočno odločitev o tej pravici. Odločilo je tudi, da gre pravica do tako odmerjene pokojnine od prvega naslednjega meseca po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

12. Ker je bila odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-61/00 z dne 18. 9. 2003 objavljena v Ur. l. RS, št. 69/2003 z dne 3. 10. 2003, je tožena stranka, kot sta že pravilno ugotovili obe nižji sodišči, tožniku pravilno priznala pravico do ponovne odmere starostne pokojnine, ki mu gre od 1. 11. 2003 dalje.

13. Zaradi povedanega drugi revizijski razlogi za odločitev v obravnavanem primeru niso pravno upoštevni.

14. Ker je sodišče odločalo ob pravilni uporabi materialnega prava, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.