Jedro

Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka ali v stike, ki jih ta ima s staršem, s katerim ne živi, oziroma pogojuje začasno urejanje razmerij med starši in otroki samo v zelo nujnih primerih, ko v dani situaciji ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški tožnika so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog, da se stiki med mladoletnima hčerkama udeležencev sedemletno A. in petletno B. ter njunim očetom (nasprotnim udeležencem) prekinejo do zaključka kazenske zadeve v zvezi s sumom spolnega nadlegovanja. Izdalo pa je začasno odredbo, s katero je do nadaljnjega stike med hčerama in očetom določilo pod nadzorom Centra za socialno delo X vsak četrtek med 14.00 in 15.00 uro.

2. Proti sklepu se pritožuje predlagateljica, nominalno iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo v smeri prekinitve stikov med hčerama in očetom. Opredeljuje tudi pritožbene stroške. Navaja, da se zaveda, da je prepoved stikov hud poseg v starševsko pravico, ne strinja pa se, da ni verjetno dokazala, da bi nasprotni udeleženec otroka, vsaj B., spolno zlorabljal. Navaja, da je sodeloval pri tem in ni preprečil, da bi se ga dotikala po spolovilu, poleg tega pa oče otroka ves čas fotografira, oblečena in slečena, ter fotografije pošilja svojim prijateljem. Z otrokoma naj bi po navedbah pritožbe manipuliral in jima govoril, da od žalosti, ko ju ni, pije „šnobček“. B. naj bi iz stikov večkrat prihajala polulana. Kazal naj bi jima, da ju ves čas nadzoruje. Deklici naj bi stike zavračali, čeprav naj bi se predlagateljica ves čas trudila, da bi bili radi z očetom. Pritožnica opozarja, da je CSD sprva podal mnenje, da se stike prepove, drugače je navedel šele na poizvedbo sodišča, ali so stiki objektivno mogoči pod njihovim nadzorom. Meni, da je treba otroke zavarovati, četudi so starši s tem prizadeti; sama ne bi sprožila vseh postopkov, če ne bi čutila stiske in prestrašenosti otrok.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter opredelil svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je po določbah 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi s 411. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izdalo začasno odredbo, ker je ocenilo, da je predlagateljica s svojim sumom o neustreznem spolnem vedenju nasprotnega udeleženca izkazala nujnost, da se začasno, do drugačne oz. končne odločitve, stike med obema hčerama in očetom nadzira preko pristojnega centra za socialno delo, ni pa videlo v predlagateljičinih navedbah ali drugače razloga, da bi te stike (začasno) ukinilo. Pritožbeno sodišče to oceno sodišča prve stopnje sprejema kot pravilno; je skrbno in jasno obrazložena ter je pritožbeni očitki ne omajejo.

6. Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka ali v stike, ki jih ta ima s staršem, s katerim ne živi, oziroma pogojuje začasno urejanje razmerij med starši in otroki samo v zelo nujnih primerih, ko ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh potrebnih dokazov. V vsakem primeru taka začasna odločitev (začasna odredba) vpliva na življenje otroka in roditelja, na katerega se nanaša, in je v tem smislu ireverzibilna. Zaradi svojega dejanskega učinka pomeni tudi nevarnost vplivanja na dejavnike, ki so pomembni za končno odločitev v sporu. Pri izrekanju začasnih ukrepov mora sodišče zato izhajajoč iz varstva otrokove največje koristi paziti tudi na to, da je ta sicer zadosten, a hkrati najmilejši, da se zagotovi njegov želeni učinek (načelo sorazmernosti).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno in korektno pojasnilo, da je vsak sum spolnega nadlegovanja treba jemati resno in je zato začasno odredbo tudi/sploh izdalo. Zato so brezpredmetni pritožničini očitki, da je verjetno dokazala spolno zlorabo. Pritrditi gre sicer podani oceni sodišča prve stopnje, da so izraženi sumi še precej neizraženi in podprti z enkratno pripovedjo o tem, da se je mlajša hči enkrat dotikala očetovega spolovila.

8. Nesorazmerno izraženemu sumu bi bilo, da bi stike med obema deklicama in njunim očetom začasno ukinili. Zadošča, da ti potekajo omejeno in pod nazorom centra za socialno delo, saj se otrokoma na stiku z očetom v taki obliki zagotovi tako varnost kot tudi občutek varnosti, hkrati pa nevtralna tretja oseba dobi neposreden uvid v družinsko situacijo oz. medsebojne odnose med otrokoma in staršem. Vse nevarnosti, o katerih govori pritožba (dotikanje spolovila, golo fotografiranje) bodo na ta način pod kontrolo oz. bodo na ta način preprečene.

9. Res je, da je CSD sprva navedel, da naj se stiki med otrokoma in očetom do zaključka kazenskega postopka prepovedo, vendar je bilo to mnenje brez kakršnegakoli pojasnila, zakaj se pravic otrok ne bi dalo zaščititi tudi z manj drastičnim ukrepom. Ko je sodišče CSD pozvalo, da to pojasni, je CSD sporočil, da je mogoče pravice otrok zavarovati tudi s stiki pod njihovim nadzorom, kar je naposled sodišče tudi odločilo. Ker bo CSD o izvrševanju oz. o poteku stikov sodišču sproti poročal, bo to ves čas seznanjeno o nujnosti oz. potrebi ukrepati drugače. 10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo v skladu z 2. tč. 365. čl. ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka obeh udeležencev temelji na določbi 151. čl. ZPP; stroški, nastali v zvezi z začasno odredbo, vedno delijo usodo vseh drugih stroškov postopka.