Jedro

Določbe ZUPJS, ki se nanašajo na vračilo javnih sredstev zaradi neupravičeno priznane pravice, ne veljajo za državno štipendijo, ki je bila utemeljeno priznana in je upravičenec tudi kasneje izpolnjeval pogoje za njeno prejemanje, vrniti pa jo mora, ker mu je štipendijsko razmerje prenehalo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke z dne 10. 5. 2023 in zadevo vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 205/2024 z dne 26. 11. 2024 na predlog toženke dopustilo revizijo glede vprašanj:

‒ kateri materialni predpis je treba uporabiti v primeru vložene prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije;

‒ ali mora izplačevalec pravice, ko odloča o odpisu dolga na podlagi devetega odstavka 44. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/2010 in naslednji), obvezno pridobiti mnenje centra za socialno delo.

4.Toženka v reviziji navaja, da bi moralo sodišče pri odločanju o odpisu dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije uporabiti določbo devetega odstavka 44. člena ZUPJS. Za rešitev obravnavanega spora niso uporabljive določbe 101., 102. in 103. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1; Ur. l. RS, 56/2013 in naslednji), saj se nanašajo na štipendije nasploh in ne omenjajo državne štipendije. Odlog ali obročno odplačilo neupravičeno prejete državne štipendije ureja sedmi odstavek 44. člena ZUPJS, zato bi bilo sistemsko nekonsistentno, če bi se za odpis dolga iz tega naslova uporabljale določbe 102. in 103. člena ZŠtip-1 namesto določbe devetega odstavka 44. člena ZUPJS. Odlog in obročno plačilo neupravičeno prejete državne štipendije ter odpis dolga so bili na novo urejeni z novelo ZUPJS-C (Ur. l. RS, št. 99/2013), ki je pričela veljati kasneje kot ZŠtip-1. To pomeni, da je tudi iz tega razloga treba pri odločanju o odpisu dolga uporabiti določbe ZUPJS in ne ZŠtip-1. Glede na deveti odstavek 44. člena ZUPJS izplačevalcu pravice tudi ni treba obvezno pridobiti mnenja centra za socialno delo, ko odloča o odpisu dolga.

5.Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

6.Revizija ni utemeljena.

7.Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8.Tožnici je bilo z odločbo toženke z dne 21. 5. 2020 naloženo, da mora vrniti prejeto državno štipendijo za šolsko leto 2018/2019 v znesku 2.293,68 EUR. Iz te odločbe izhaja, da ji je pravica do državne štipendije prenehala, ker ni dokončala izobraževalnega programa. Dne 29. 5. 2020 je vložila prošnjo za odpis dolga neupravičeno prejete državne štipendije. Center za socialno delo jo je obvestil, da odpis dolga ni možen, da pa lahko zaprosi za odlog ali obročno plačilo. Zato je dne 8. 6. 2020 vložila prošnjo za odlog oziroma obročno plačilo, dne 10. 8. 2020 pa sta s centrom za socialno delo sklenila dogovor o triletnem odlogu plačila dolga. Tožnica je 20. 3. 2023 vložila novo prošnjo za odpis dolga zaradi socialne ogroženosti po izteku odloga vračila. Toženka je z odločbo z dne 10. 5. 2023, ki je bila predmet sodne presoje v tem socialnem sporu, zavrnila njen predlog za odpis dolga s sklicevanjem na določbo devetega odstavka 44. člena ZUPJS.

9.Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za odpravo odločbe toženke z dne 10. 5. 2023 in ji zadevo vrnilo v novo upravno odločanje. Toženki je naložilo, da mora v novem upravnem odločanju uporabiti določbo 2. alineje 102. člena ZŠtip-1. Po citirani določbi je odpis vračila štipendije možen, če štipendist ne more vrniti štipendije tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti. Opozorilo je tudi na 103. člen ZŠtip-1, ki določa postopek odloga vračila, obročnega vračanja štipendije in odpisa. Po presoji sodišča prve stopnje so za odločanje o odpisu dolga iz naslova neupravičeno prejete štipendije relevantne določbe ZŠtip-1.

10.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in obrazložilo, da je treba v delu, v katerem ZUPJS ne ureja vračila štipendije, uporabiti določbe ZŠtip-1. Omenilo je 16. člen ZŠtip-1 in pojasnilo, da je v skladu s četrtim odstavkom 103. člena ZŠtip-1 bistveno, da so za odpis dolga izpolnjeni pogoji iz 102. člena ZŠtip-1. Toženka mora tako v ponovljenem postopku preveriti pogoj socialne ogroženosti iz 2. alineje prvega odstavka 102. člena ZŠtip-1. Poleg tega mora pridobiti tudi predhodno mnenje centra za socialno delo po devetem odstavku 44. člena ZUPJS.

11.Sporno v obravnavani zadevi je, kateri materialni predpis je treba uporabiti pri odločanju o utemeljenosti tožničine prošnje za odpis državne štipendije.

12.Pred uveljavitvijo ZUPJS je prej veljavni Zakon o štipendiranju (ZŠtip; Ur. l. RS, št. 57/07 in nasl.) v IV. poglavju podrobno uredil pogoje za pridobitev državne štipendije (13. člen ZŠtip), višino državne štipendije (14. člen ZŠtip), izračun in ugotavljanje dohodka na družinskega člana in skupnega dohodka družine (15., 16.,17. in 18. člen ZŠtip) in opredelil družinske člane (19. in 20. člen ZŠtip). ZŠtip je v 51. členu, ki je bil uvrščen v 2. podpoglavje VI. poglavja izrecno določil tudi pogoje za odpis vračila državne štipendije (in Zoisove štipendije). Po citiranem členu ZŠtip je bil za odpis državne štipendije pristojen center za socialno delo.

13.Z uveljavitvijo ZUPJS oziroma za državne štipendije od 1. 1. 2012 (prehodna določba 2. točke prvega odstavka 62. člena in 65. člen ZUPJS) so prenehale veljati zgoraj omenjene določbe ZŠtip, ki so se nanašale na pogoje za pridobitev in uveljavljanje pravice do državne štipendije, vključno z določbo ZŠtip, ki je urejala odpis državne štipendije (51. člen ZŠtip). ZUPJS je od 1. 1. 2012 uredil uveljavljanje pravice glede državne štipendije kot ene izmed pravic iz javnih sredstev (1. člen v zvezi 4. točko 5. člena in 4. točko 7. člena ZUPJS). ZUPJS je področje državne štipendije uredil primerljivo področju urejanja drugih pravic iz javnih sredstev, pri čemer je ureditev državne štipendije v primerjavi s prejšnjo ureditvijo deloma tudi vsebinsko spremenil.

14.Z sprejemom ZŠtip-1, ki se je začel uporabljati 1. 1. 2014, je uveljavljanje pravice do državne štipendije še naprej ostalo delno urejeno v določbah ZUPJS. ZŠtip-1, ki je sicer krovni zakon glede pravne ureditve štipendij, je prevzel nekatere pravne okvirje predhodne ureditve, po kateri so pravila glede državne štipendije in njenega uveljavljanja, med katere sodijo tudi pravila o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, kot eni od pravic iz javnih sredstev, urejena v ZUPJS. ZŠtip-1 ni posegel v določbe ZUPJS, ki so se nanašale na postopek pridobitve pravice do državne štipendije, način ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobje njenega prejemanja in izplačila, spremembe okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije itd. ZŠtip-1 namreč v 16. členu izrecno določa, da se glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. S kasnejšimi novelami ZUPJS in ZŠtip-1 zakonodajalec v to sistemsko razmejitev, po kateri so nekatera pravila glede uveljavljanje pravice do državne štipendije urejena v ZUPJS, ni več posegal.

15.ZŠtip-1 pa je kot krovni predpis glede štipendij, ki so sicer urejene v tem zakonu (8. člen), opredelil tudi pogoje, ki se nanašajo na odlog vračila in obročno vračanje štipendije (101. člen ZŠtip-1); pogoje, pod katerimi je odpis vračila štipendije možen (102. člen ZŠtip-1); postopek odloga, vračila obročnega odplačevanja štipendije in odpisa (103. členu ZŠtip-1).

24.Celoten 44. člen ZUPJS se nanaša na tista javna sredstva, ki so kot neupravičeno prejeta opredeljena v prvem odstavku 44. člena ZUPJS. Predpostavka za uporabo 44. člena ZUPJS (vključno z njegovim devetim odstavkom) je, da je bila odločba, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, razveljavljena oziroma odpravljena (bodisi na podlagi prvega oziroma tretjega odstavka 43. člena ZUPJS, bodisi na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev).

25.Med neupravičeno prejeta javna sredstva, navedena zgoraj, pa ni mogoče uvrstiti sredstev iz naslova prejete državne štipendije, ki jo mora upravičenec vrniti zaradi tega, ker mu je štipendijsko razmerje prenehalo iz razloga, ker ni končal študija v določenem roku. V takšnem primeru namreč center za socialno delo ne razveljavi niti odpravi odločbe, s katero je bila upravičencu priznana pravica do državne štipendije (saj odločba ni bila nezakonita), temveč le ugotovi, da je ta pravica prenehala in upravičencu naloži vrnitev dolžnih zneskov prejete štipendije.

26.Prav za tak primer je šlo tudi pri tožnici, kar izhaja tudi iz odločbe Centra za socialno delo Severna Primorska z dne 21. 5. 2020, v zvezi s katero je bil z odločbo toženke z dne 10. 5. 2023 zavrnjen predlog tožnice za odpis dolga zaradi neupravičeno prejete državne štipendije. Z odločbo z dne 21. 5. 2020 je bilo ugotovljeno, da tožnici pravica do državne štipendije preneha (ker je prenehalo štipendijsko razmerje, saj tožnica ni dokončala izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času podaljšanja študentskega statusa). V odločbi so bili določeni mesečni zneski prejete štipendije in rok, v katerem jo mora vrniti, podatki o bančnem računu, na katerega mora nakazati te zneske, poleg tega pa je bila tožnica opozorjena tudi na možnost dogovora o odlogu, obročnem odplačilu in odpisu oziroma delnem odpisu dolga.

27.Ker državne štipendije, ki jo je prejela tožnica, ni mogoče uvrstiti med neupravičeno prejeta javna sredstva po prvem odstavku 44. člena ZUPJS, ni bilo pravne podlage, da je toženka o njenem predlogu za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije odločala na podlagi devetega odstavka 44. člena ZUPJS. To pa pomeni, da bi morala toženka o njenem predlogu za odpis dolga odločati (le) po določbah ZŠtip-1 (to je tudi odgovor na prvo dopuščeno vprašanje).

28.Ker se drugo dopuščeno vprašanje nanaša na deveti odstavek 44. člena ZUPJS, ki v tej sporni zadevi ni relevantna pravna podlaga za odločitev o utemeljenosti revizije, revizijsko sodišče nanj ne odgovarja.

29.Glede na navedeno in v skladu s prvim odstavkom 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

30.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

S to odločbo, ki je bila dokončna, je bil zavrnjen predlog tožnice za odpis dolga zaradi neupravičeno prejete državne štipendije.

To podpoglavje nosi naslov "Izplačevanje, usklajevanje in obveznosti".

Prej veljavni ZŠtip takšne določbe ni imel.

ZŠtip-1 v prvem odstavku 94. člena (ki je tako kot določbe 101., 102. in 103. člena ZŠtip-1 umeščen v VII. poglavje, ki se nanaša na mirovanje in prenehanje štipendijskega razmerja ter vračilo štipendije) izrecno določa, da veljajo določbe tega poglavja za vse štipendije, urejene v tem zakonu, če za posamezno vrsto štipendije ni določeno drugače.

Določbe drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 44. člena ZUPJS za rešitev tega spora niso pravno relevantne.

97. člen ZŠtip-1 med primeri, ko preneha štipendijsko razmerje, v sedmi alineji navaja tudi nedokončanje izobraževalnega programa v roku iz druge alineje 92. člena ZŠtip-1.

Zato tudi ni utemeljeno stališče sodišča druge stopnje, da je potrebno v postopku odločanja o odpisu državne štipendije, ki se izvede po določbah ZŠtip-1, pridobiti mnenja centra za socialno delo, ki ga navaja deveti odstavek 44. člena ZUPJS.