Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

I.Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

II.Plačilni nalog z 8. 1. 2026 se razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka plačati tožnici 15.921,91 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Tožnici je naložilo, da toženki povrne njene celotne stroške postopka (II. točka izreka)

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti 466,65 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

3.Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede sledečih vprašanj:

Ali sta nižji sodišči pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka pravilno uporabili materialno pravo?

Ali je bila v konkretnem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna?

Ali je stališče sodišča, da vtoževana sredstva ne spadajo v zapuščino po pok. A. A., materialnopravno pravilno?

Kdaj so za pok. A. A. (in njegovo dedinjo) nastale pravice iz naslova ukrepov kmetijske politike 2017? Ali so te obstajale že v času, ko je pok. A. A. aprila 2017 vložil zbirno vlogo ali pa jih je vzpostavila šele odločba pristojnega organa (Agencije)?

Ali sta nižji sodišči izpodbijano odločitev pravilno oprli na določbo 17. člena ZKme-1, veljavnega v letih 2017 in 2018?

Ali je določilo 17. člena ZKme-1, veljavno v letu 2017 in 2018, lahko predstavlja samostojno pravno podlago za odločanje o upravičenosti do izplačila izplačilnih pravic v primerih smrti dotedanjega nosilca kmetijskega gospodarstva oziroma, ko nastopi po nosilcu kmetijskega gospodarstva dedovanje?

Ali je v okoliščinah obravnavanega primera sklepanje pritožbenega sodišča, da tožnica ni uspela vzbuditi dvoma v pravilnost in zakonitost vodenja upravnega postopka v zvezi z imenovanjem namestnika kmetijskega gospodarstva in v zvezi z izdajo upravnih odločb glede izplačila vtoževanih sredstev, materialnopravno pravilno in zakonito?

Ali in kakšen pomen ima za presojo konkretnega primera dejstvo, da so pravdni stranki in B. B. na zapisniku pred UE soglašale s postavitvijo toženke za namestnico kmetijskega gospodarstva samo za namen izbrisa kmetije iz RGK?

Ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je sicer med pravdnimi strankami nesporno dejstvo, da je bila toženka določena za nosilko le za namene izbrisa kmetije iz registra kmetijskih gospodarstev irelevantno za presojo konkretnega primera?

Ali sta odločbi nižjih sodišč zadostno obrazloženi?

Ali so izplačilne pravice, za katere je zapustnik vložil vlogo na Agencijo še pred smrtjo, premoženjske pravice, ki kot takšne sodijo v obseg zapuščine?

Ali je sodišče v konkretnem primeru v dejanskem pogledu in materialnopravno pravilno ocenilo in presodilo med pravdnima strankama nesporno dejstvo, da je toženka soglašala z imenovanjem namestnice kmetijskega gospodarstva po pok. A. A. samo za namene izbrisa KMG, še zlasti upoštevaje določila tedaj in sedaj veljavnega ZKme-1 in Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev in evidenci subjektov?

Ali izpostavljene okoliščine in procesne pomanjkljivosti glede poteka upravnega postopka v zvezi z določitvijo namestnice kmetijskega gospodarstva in izdaje upravnih odločb za izplačilo vtoževanih denarnih sredstev dajejo dovolj podlage za to, da bi sodišče v konkretnem primeru moralo odstopiti od pravila vezanosti pravdnega sodišča na pravnomočno oziroma dokončno upravno odločbo (oziroma več teh) glede izplačil vtoževanih denarnih sredstev toženki?

Ali je pravilna razlaga, da je v konkretnem primeru utemeljeno sklicevanje na določilo 17. člena Zakona o kmetijstvu (veljavnem v letu 2017, 2018)?

Ali dejstvo, da je v primeru izplačilnih pravic iz naslova ukrepa Suša 2017 upravni organ postopal drugače kot v obravnavanih primerih, vpliva na presojo zakonitosti postopanja po upravnih odločbah v zvezi z izplačilom vtoževanih sredstev?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 8/2026 s 8. 1. 2026 predlagateljici izdalo plačilni nalog za plačilo 171 EUR sodne takse za predlog za dopustitev revizije.

8.Predlagateljici je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 1392/2025 s 26. 1. 2026 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije v tem pravdnem postopku, kar pomeni, da je po zakonu oproščena tudi plačila sodne takse za to procesno dejanje (tretji odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Zato je Vrhovno sodišče plačilni nalog razveljavilo (prvi odstavek 14.a člena ZST-1).

9.Odločilo je v uvodoma navedeni sestavi senata. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).