Jedro

Temeljni namen določbe 1. odst. 82. čl. ZPIZ je, da se otroku, ki se zaradi bolezni v prejšnjem šolskem oz. študijskem letu ne more vpisati v višji letnik, družinska pokojnina izplačuje tudi za ponavljanje letnika. Zato se za podaljšanje pravice do prejemanja družinske pokojnine upošteva izguba časa pri rednem šolanju zaradi bolezni, ne pa zgolj trajanje same bolezni.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se mu podaljša izplačevanje družinske pokojnine po 13.7.1994. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe ter predlaga zavrnitev le-te kot neutemeljene. Pritožba ni utemeljena. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razčistilo bistvena dejstva, od katerih je odvisna odločitev v zadevi, da ni kršilo postopkovnih določb, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti in da je pravilno odločilo iz naslednjih razlogov. Pravna podlaga za odločitev v zadevi, ki jo je uporabilo tudi prvostopenjsko sodišče, je v določbi 1. odst. 82. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Ur. l. RS, št. 12/92 in 5/94), veljavnega v času toženčevega postopka. Po tej določbi obdrži otrok, če je prekinil šolanje, med drugim zaradi bolezni, pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo - do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi dlje, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni izgubil pri rednem šolanju, če je redno šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti. Ker se otroku, ki je prekinil šolanje zaradi bolezni, glede na določbo 1. odst. 81. čl. zakona, družinska pokojnina izplačuje do konca šolskega oz. študijskega leta, za katero je že predložil potrdilo o šolanju, torej do konca šolskega leta oz. študijskega leta, v katerem je zbolel, je temeljni namen določbe 1. odst. 82. čl. zakona, da se otroku, ki se zaradi bolezni v prejšnjem šolskem oz. študijskem letu ne more vpisati v višji letnik, družinska pokojnina izplačuje tudi za ponavljanje letnika. Zato se pritožbeno sodišče strinja s pritožbenim stališčem, da je potrebno navedeno zakonsko določbo razlagati tako, da se za podaljšanje pravice do prejemanja družinske pokojnine upošteva izguba časa pri rednem šolanju zaradi bolezni, ne pa zgolj trajanje same bolezni, kot je določbo interpretiralo prvostopenjsko sodišče, enako pa pred njim toženec. Ta je z očitno pravnomočno prvostopenjsko odločbo z dne 16.6.1993, št. P-568.100, tožniku, rojenemu 17.1.1966, podaljšal čas prejemanja družinske pokojnine od 13.1.1993 do 13.7.1994 pod pogojem rednega šolanja in sicer na podlagi mnenja IK v Mariboru z dne 28.5.1993, po katerem je bil tožnik zaradi bolezni nezmožen za šolanje v trajanju eno leto in pol. Sedanji postopek pri tožencu se je pričel glede na tožnikovo zahtevo, pri tožencu vloženo dne 14.7.1994, za podaljšanje prejemanja družinske pokojnine do konca absolventskega statusa, ker je tožnik menil, da na podlagi že navedenega mnenja IK zaradi bolezni ni bil sposoben za šolanje dve leti. Toženec pa je s prvostopenjsko odločbo z dne 5.8.1994 zahtevo zavrnil, tožnikovo pritožbo pa zavrnil z dokončno odločbo z dne 23.11.1995. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi iz navedenega mnenja, iz predloga za medicinsko izvedenstvo, datiranega s 16.4.1993 ter iz medicinske dokumentacije v tem predlogu ugotavlja, da je toženec tožniku z že navedeno, očitno pravnomočno, prvostopenjsko odločbo, podaljšal izplačevanje družinske pokojnine za leto in pol in sicer ob upoštevanju enega študijskega leta (1987/88), ko je 17.3.1988 po dolgotrajni in težki bolezni umrl tožnikov oče, glede na takratno tožnikovo psihično prizadetost ter ob upoštevanju pol leta iz šolskega leta 1982/83, ko je tožnik oboleval zaradi pogostih angin in, kot navaja zdravnik v že navedenem predlogu pod točko 4, zaradi tega v šoli ogromno manjkal - samo v prvem polletju 136 ur. Ob opisanem je sporno očitno le vprašanje upravičenosti do podaljšanega izplačevanja družinske pokojnine še za pol leta glede na izgubo šolskega leta 1982/83, ko je tožnik torej obiskoval srednjo šolo. Vendar pa tožnik ne v obravnavanem predhodnem postopku pri tožencu, ne v postopku pred sodiščem ni predložil nobenih dokazov, da bi zaradi angin, ki so bile, kot izhaja iz zdravniškega potrdila z dne 11.3.1993, zlasti intenzivne v prvem polletju šolskega leta 1982/83, ko je manjkal 136 ur, izgubil tudi drugo polletje navedenega šolskega leta. Torej, da bi mu pogosto obolevanje v prvem polletju šolskega leta 1982/83 preprečilo nadoknaditi zamujeno v drugem polletju navedenega šolskega leta ter s tem preprečilo uspešno končati razred. Tožnik ni predložil niti podatkov šole o tem, ali in koliko ur je zaradi bolezni manjkal v drugem polletju že navedenega šolskega leta, ne poročila šole o razlogih za neuspešen zaključek šolskega leta, ne medicinske dokumentacije, iz katere bi bilo moč povzeti razloge ter izostanke v drugem polletju navedenega šolskega leta, - tega pa ni predložil tudi v že navedenem, z očitno pravnomočno odločbo z dne 16.6.1993 končanem postopku pri tožencu. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter s to obrazložitvijo potrdilo izpodbijano sodbo.