Jedro

Ker je obsojenec prejel pravnomočno sodno odločbo 10. novembra 2001, se je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iztekel 11.02.2002 (3. odstavek 421.člena ZKP). Zahteva, vložena priporočeno na pošto 12.02.2002, je zato prepozna.

Izrek

Zahteva zagovornikov obsojenega J.K. za varstvo zakonitosti se zavrže kot prepozna.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novem mestu je z v uvodu navedeno sodbo spoznalo obsojenega J.K. za krivega storitve dveh kaznivih dejanj izmikanja plačevanja preživnine po 1. odstavku 203. člena Kazenskega zakonika in mu na podlagi 50. in 51. člena istega zakona izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za vsako izmed dejanj določilo kazen štiri mesece zapora ter mu po določilih o steku določilo enotno kazen sedem mesecev zapora ter preizkusno dobo dveh let, določilo pa mu je tudi posebni pogoj, da mora plačati zakoniti zastopnici mladoletnih oškodovancev neplačano preživnino ter da mora v bodoče preživnino redno plačevati. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 26.09.2001 delno ugodilo pritožbi obsojenčevih zagovornikov in po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo nekoliko spremenilo, tako da je opis v izreku prilagodilo dejanskim ugotovitvam ter nekoliko zmanjšalo celotni znesek neplačane preživnine (iz zneska 1.084.320,00 SIT na znesek 981.268,00 SIT). Obsojencu je za tem na tako ugotovljeno kriminalno količino izreklo enako kazensko sankcijo z isto določeno enotno kaznijo in z isto preizkusno dobo, le da je v posebnem pogoju določeni znesek znižalo na znesek, kot je naveden v spremenjenem izreku.

Dne 12.02.2002 sta zagovornika obsojenca vložila zoper pravnomočno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona.

Vrhovnemu sodišču predlagata, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje ali da izpodbijano pravnomočno sodno odločbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe.

Vrhovni državni tožilec svetnik B.Š. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP, predlaga zavrženje zahteve kot prepozne, saj je bila vložena dan po preteku roka za vložitev.

Zahteva za varstvo zakonitosti je prepozna.

Po 2. odstavku 87. člena ZKP velja izjava, vezana na rok, za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči še pred pretekom roka. Po 3. odstavku istega člena pa se šteje, da če je izjava poslana priporočeno po pošti ali brzojavno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve tistemu, kateremu je poslana. 3. odstavek 88. člena Zakona o kazenskem postopku pa določa med drugim, da se roki, ki so določeni po mesecih, iztečejo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Rok začne teči prvo naslednjo uro, oziroma prvi naslednji dan po vročitvi (2. odstavek 88. člena ZKP). Po določbi 3. odstavka 421. člena ZKP pa je zahteva za varstvo zakonitosti vložena pravočasno, če je vložena v roku treh mesecev od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo.

V obravnavani kazenski zadevi je obsojenec prejel pravnomočno sodno odločbo (sodbo pritožbenega sodišča) dne 10. novembra 2001. Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti se je po prej navedenih določbah iztekel 11.02.2002. Zahtevo za varstvo zakonitosti pa so zagovorniki vložili priporočeno na pošto dne 12.02.2002, torej dan po izteku roka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot prepozno.