Jedro

Poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti (primerjaj z 246. členom ZPP). Iz tega razloga je neutemeljen očitek, da sta sodišče, ki je svojo odločitev oprlo na mnenje CSD, ter CSD nekritično sklenila, da vrtec lahko predstavlja varovalni dejavnik pri optimalnem razvoju otroka, ker glede tega ni bilo pridobljeno mnenje strokovnjaka, npr. kliničnega psihologa.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za odločitev o glavni stvari.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo začasno odredbo, s katero je nadomestilo soglasje dolžnika za vpis mld. A. A. v vrtec B. pri OŠ C. (I. točka izreka). Upnici je naložilo, da je dolžna v roku sedem dni od prejema začasne odredbe predlagati uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o izvajanju starševske skrbi (II. točka izreka). Začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka glede izvajanja starševske skrbi oziroma sedem dni, če ustrezen predlog ne bo vložen, morebitna pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. in IV. točka izreka). Sodišče je še odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje dolžnik in predlaga, da višje sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu sodniku, podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog upnice za izdajo začasne odredbe zavrne.

Dolžnik navaja, da je sklep nezakonit, ker je sodišče zmotno ocenilo obstoj pogoja ogroženosti otroka in nastanek škode, zmotno in nepopolno je ugotovilo dejansko stanje, sprejelo napačno materialnopravno odločitev, zagrešilo pa je tudi bistvene kršitve določb postopka, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, določeni razlogi so nejasni in med seboj v nasprotju.

Dolžnik meni, da je sodišče svojo odločitev sprejelo predvsem na podlagi dejstva, da upnica po končanem starševskem dopustu ne bo mogla mld. A. A. (v nadaljevanju: A. A.) zagotoviti varstva, ne pa zato, ker bi A. A. nastala težko nadomestljiva škoda, v kolikor ne bo vpisana v vrtec. Dolžnik je pojasnil, da predčasnemu vpisu v vrtec nasprotuje, saj lahko za hčerko po končani porodniški skrbijo in jo varujejo njegovi starši, ki so že upokojeni in pri tem vztraja, saj imajo tudi oni pravico izvrševati stike z A. A. kot njeni stari starši. Kljub temu, da so bili dolžniku določeni stiki pod nadzorom, je zaradi dela odsoten predvsem v dopoldanskih urah in bi za A. A. v vsakem primeru lahko poskrbeli njegovi starši, dokler upnica ne bi zaključila s šolo oziroma delom. Njegovi starši so kot skrbniki za A. A. idealni tudi zato, ker prebivajo 1,7 km stran od Šolskega centra v D., kjer se upnica izobražuje. Dolžnik ne živi na naslovu svojih staršev, ampak v najemnem stanovanju v E., tako da v času, ko bi za A. A. skrbeli njegovi starši, niti ne bi bil prisoten in do kršitve sklepa o prepovedi približevanja kot tudi začasne odredbe o določenih stikih pod nadzorom ne bi prišlo.

Sodišče je s svojo odločitvijo kršilo tudi pravico dolžnikovih staršev do izvajanja stikov z A. A. Sodišče zapiše, da ocenjuje, da dolžnikovi starši ne morejo skrbeti za A. A., ker slednja tudi z njimi ni imela stikov in nanje ni navezana ter bo treba stike še urediti, zanemari pa, da se bo morala A. A. v vsakem primeru privaditi na novo, tuje okolje. Na stare starše bi se bistveno hitreje ponovno navezala, kot pa na popolne tujce v v vrtcu. Sodišče tako neživljenjsko dopusti vpis A. A. v vrtec, kjer bodo zanjo skrbeli popolni neznanci, onemogoči pa ji varstvo pri starih starših. Tudi v zadevi Z 6/2024 glede stikov pod nadzorom je sodišče zavzelo enako nekritično stališče. Sodišče tako brez problema A. A. zaupa popolnim neznancem, medtem ko za dolžnika in njegove starše oceni, da se jih A. A. več ne spomni in bo pri njih v stiski. Sodišče je le dan pred sklepom, s katerim je nadomestilo dolžnikovo soglasje za vpis A. A. v vrtec, izreklo začasno odredbo v zadevi Z 6/2024 in določilo stike pod nadzorom, nato pa se je na ta sklep sklicevalo v predmetni zadevi. Sklepe je tako v teh zadevah in v zadevi IV N 95/2024 izdalo na način, da se je v obrazložitvi naknadno izdanega sklepa sklicevalo na svoje že izdane, vendar nepravnomočne odločitve.

Sodišče se ni opredelilo do dolžnikovih navedb o upničinem protipravnem ravnanju glede odtujevanja A. A. od dolžnika, le nekritično je sledilo navedbam upnice, da dolžnik nad njo izvaja nasilje. V zvezi s postopkom IV N 95/2024 dolžnik navaja, da je sodišče izdalo sklep o prepovedi približevanja, nato pa razpisalo narok, ki sta se ga udeležila oba udeleženca, in upnica na naroku ni pokazala nobenega strahu. Upnica vse postopke gradi na domnevnem nasilju dolžnika nad njo, predvsem se opira na dan 4. 2. 2024, vendar se je dolžnik tistega dne ni niti dotaknil niti ni z njo komuniciral. Dolžnik pojasnjuje dogodek v zvezi s previjanjem otroka oziroma s tem povezanim SMS sporočilom, opozarja na SMS sporočila v zvezi s krstom ter druga SMS sporočila, ki predstavljajo provokacije in grožnje. Poleg tega upnica nad dolžnikom izvaja tudi drugo vrsto psihičnega nasilja. Dolžnik pojasnjuje, kako ga je upnica blokirala na socialnih omrežjih, nato pa ga je vedno odblokirala, ko je na socialnem omrežju objavila A. A., z namenom, da ga prizadene.

Odločitev sodišča v konkretnem primeru ni pravična in je v nasprotju z materialnim pravom v zvezi z oceno ogroženosti otroka. Gre za arbitrarno odločitev, ki je v škodo otroku. Sodišče je namreč ocenilo, da bo A. A. nastala težko nadomestljiva škoda, če ne bo prišlo do vpisa v vrtec, ker je organizirana oblika varstva lahko varovalni dejavnik pri optimalnem razvoju otroka. Dolžnik se z obrazložitvijo sodišča ne strinja, meni, da je napačna. Obiskovanje vrtca za enoletnega otroka ni izrednega pomena in A. A. zgodnja socializacija zagotovo ne bo trpela. Cilj upnice, da se A. A. prehitro socializira, ni na mestu in ji bo ravno predčasen vpis v vrtec povzročil stisko. Sodišče in SCD sta nekritično, ne da bi pridobila mnenje strokovnjaka, sklenila, da vrtec lahko predstavlja varovalni dejavnik pri optimalnem razvoju otroka, vendar se lahko socialni razvoj A. A. pri enem letu starosti zagotovi tudi na drugačen način. Otroci v jaslih se med seboj ne igrajo, prav tako otrok pri enem letu starosti ne išče prijatelja, pač pa odraslo osebo.

Sodišče se tudi ni opredelilo do dolžnikovega pomisleka, kako bo upnica poskrbela za A. A. varstvo, če bo ta zbolela in v vrtec ne bo mogla. Tudi v tem delu je odločitev sodišča v nasprotju s koristjo otroka.

Dolžnik se ne strinja niti z zaključkom, da bo A. A. trpela na materialnem področju, če bo morala zanjo v primeru nevpisa v vrtec skrbeti upnica in bo zato težje našla zaposlitev. Dolžnik namreč za A. A. plačuje preživnino, upnica pa živi pri svojih starših, ki so jo dolžni preživljati, saj se redno šola.

3.Upnica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu nadomestilo soglasje dolžnika za vpis mld. A. A. v vrtec, potem ko je ugotovilo, da je predlagana začasna odredba potrebna, ker je verjetno izkazano, da je A. A. ogrožena, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe v skladu s 161. členom Družinskega zakonika (DZ). Za svojo odločitev je navedlo utemeljene razloge, skupek vseh razlogov pa tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljuje zaključek, da je predlog za izdajo začasne odredbe zaradi A. A. ogroženosti utemeljen.

6.Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo mnenje CSD X. (v nadaljevanju CSD) z dne 20. 5.2014, iz katerega izhaja, da je v A. A. korist, da se soglasje očeta za njen vpis v vrtec nadomesti s strani sodišča. Pri tem je navedlo, da pritrjuje stališču CSD, da je organizirana oblika varstva lahko varovalni dejavnik pri optimalnem razvoju. Z vključenostjo v vrtec, ki je organizirano in glede na razvojne potrebe otroka prilagojeno varstvo, otroci razvijajo socialne veščine, hkrati začnejo vzpostavljati tudi samostojnost pri določenih opravilih, razvijajo komunikacijske veščine, začnejo se učiti izražanja različnih čustev, razvija se motorika, vključenost v vrstniško skupino v tem razvojnem obdobju ima lahko pomembno vlogo pri razvoju otroka. Sodišče je tako ocenilo, da bi A. A. brez vpisa v vrtec nastala težko nadomestljiva škoda.

7.Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbo, da zgolj dejstvo nevpisa v vrtec za ugotovitev ogroženosti otroka še ne zadošča. Vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi druge okoliščine, ugotovljene okoliščine kot celota pa utemeljujejo zaključek in odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje. Drži, da je sodišče svojo odločitev sprejelo tudi na podlagi dejstva, da upnica po končanem starševskem dopustu A. A. (verjetno) ne bo mogla zagotoviti varstva. Vendar pa v sodni praksi že neogibna potreba po zagotovitvi varstva za deklico v času, ko je mati v službi, narekuje izdajo začasne odredbe. Sodišče je sledilo trditvi upnice, da bo morala A. A., v primeru, da ta ne bo vpisana v vrtec, sama zagotavljati varstvo tudi skozi ves dan, saj sta upničina starša še vedno zaposlena, in slednjega dejstva dolžnik ne izpodbija. Ob takih ugotovitvah pa je logičen tudi nadaljnji zaključek, da bo v tem primeru upnica težje našla zaposlitev in bo tudi A. A. materialni položaj ogrožen ter so drugačne pritožbene navedbe, da to ne drži, ker dolžnik zanjo plačuje preživnino, neutemeljene. Preživnina zanjo namreč, kot v odgovoru na pritožbo navaja upnica, po sodni poravnavi z dne 9. 1. 2024 znaša le 100 EUR mesečno, upnica je dne 2. 5. 2024 prenehala prejemati starševski dodatek, njeno preživljanje po prenehanju rednega šolanja pa tudi ne bo več dolžnost njenih staršev.

8.Dolžnik je predlagal drug način A. A. varstva, vendar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da njegov predlog ni ustrezen in utemeljeno ni sledilo njegovi navedbi, da lahko za A. A. varstvo po končani porodniški upnice poskrbi sam ali ob pomoči svojih staršev. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ima dolžnik zoper upnico prepoved približevanja do vključno 8. 1. 2025, vse od 4. 2. 2024 pa z A. A. tudi ni imel stikov. Z dolžnikom ima A. A. v sodni poravnavi z dne 9. 1. 2024 določene stike, ki so bili s sklepom Z 6/2024 z dne 22. 5. 2024 začasno spremenjeni in potekajo pod nadzorom strokovne osebe, začasna odredba z dne 22. 5. 2024 pa velja do drugačne odločitve sodišča oziroma največ devet mesecev oziroma sedem dni, če ustrezen predlog za uvedbo postopka ne bo vložen. Utemeljen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik po zaključku upničine porodniške za A. A. varstvo ne more poskrbeti.

9.Pri tem je dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje navajal le, da lahko za hčerko po končani porodniški upnice v dopoldanskem času poskrbi sam ali pa njegovi starši, ki so že upokojeni in bi mu lahko pomagali pri njenem varstvu, ali pa bi za A. A. poskrbeli v celoti, ko bi bil dolžnik odsoten zaradi dela. Primarno je torej predlagal, da bi on skrbel za A. A. in bi mu starši pri tem pomagali oziroma zanjo poskrbeli, ko bi bil odsoten zaradi dela, kar je sodišče prve stopnje ob že obrazloženem, utemeljeno zavrnilo. Šele v pritožbi navaja, da je odsoten predvsem v dopoldanskih urah in bi za A. A. v vsakem primeru lahko poskrbeli njegovi starši, dokler upnica ne bi zaključila šole oziroma dela, da so njegovi starši kot skrbniki za A. A. idealni, ker prebivajo 1,7 km stran od Šolskega centra v D., kjer se upnica izobražuje. Prvič navaja tudi, da ne živi na naslovu svojih staršev, ampak v najemnem stanovanju, in v času, ko bi za A. A. skrbeli njegovi starši, niti ne bi bil prisoten in ne bi prišlo do kršitve prepovedi približevanja ter z začasno odredbo določenih stikov pod nadzorom. Za te pritožbene novote dolžnik ne predloži nobenih dokazov. Iz podatkov spisa nasprotno izhaja, da je njegov naslov E., torej enak naslovu njegovih staršev. Poleg tega pa, kot je navedlo sodišče prve stopnje, se dolžnik ne more zavezati oziroma podati zaveze za A. A. varstvo v imenu svojih staršev. Kljub takšnemu zaključku sodišča prve stopnje pa izjave oziroma zaveze staršev tudi pritožbi ni priložil.

10.Navedbe o kršitvi pravice dolžnikovih staršev do izvajanja stikov z A. A. v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje niso utemeljene, saj lahko podajo ustrezen predlog za ureditev tovrstnih stikov. Glede na navedene razloge pa so neutemeljene tudi vse nadaljnje pritožbene navedbe o tem, kako je odločitev sodišča prve stopnje neživljenjska in kako bodo za A. A. skrbeli popolni neznanci, saj bo šlo za strokovno osebje, mnenje o tem pa je podal tudi CSD.

11.Dejstvo je, da je bila izdana začasna odredba o stikih dolžnika z A. A. pod nadzorom, o tem, kakšno nasilje je dolžnik izvajal nad upnico, pa sodišče odloča v drugem postopku. Na dodatne tovrstne pritožbene navedbe zato sodišče druge stopnje ne odgovarja, prav tako ne na navedbe v zvezi s SMS sporočili upnice, glede katerih dolžnik zatrjuje njeno psihično nadlegovanje.

12.Poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti (primerjaj z 246. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Iz tega razloga je neutemeljen očitek, da sta sodišče, ki je svojo odločitev oprlo na mnenje CSD, ter CSD nekritično sklenila, da vrtec lahko predstavlja varovalni dejavnik pri optimalnem razvoju otroka, ker glede tega ni bilo pridobljeno mnenje strokovnjaka, npr. kliničnega psihologa. Drži, da lahko mld. otrok socialne in ostale veščine razvija tudi s pomočjo družine in ne nujno v družbi otrok, vendar je bilo že obrazloženo, zakaj je v konkretnem primeru sodišče predlagano začasno odredbo za nadomestitev soglasja dolžnika za A. A. vpis v vrtec izdalo utemeljeno.

13.Končno je neutemeljena tudi navedba, da je odločitev sodišča v nasprotju s koristjo otroka, ker se ni opredelilo, kako bo upnica poskrbela za A. A. varstvo, če bo ta zbolela, saj je splošno znano, da lahko starši v takem primeru koristijo bolniški stalež.

14.Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za odločitev o glavni stvari.

-------------------------------

1Takrat ko ni druge možnosti, primerjaj sklep VSL IV Cp 1519/2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 166, 166/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 246

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.