Jedro

Zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti, sodišče prosilca ne more v celoti oprostiti plačila sodne takse.

Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke mora sodišče poleg premoženjskega stanja oceniti tudi njeno finančno in likvidnostno stanje. Predlagateljevo likvidnostno stanje v obravnavanem primeru ni takšno, da bi mu omogočalo takojšnje plačilo celotne sodne takse, ne da bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Lastni dohodek predlagatelja sicer znaša 1.171,64 EUR mesečno, vendar je obremenjen z mesečnim odplačevanjem kredita, njegova likvidnost pa je še dodatno zmanjšana zaradi negativnega stanja na bančnem računu.

Upoštevaje navedeno in relativno visok znesek sodne takse, bi njeno takojšnje plačilo občutno zmanjšalo predlagateljeva sredstva za preživljanje, ki bi tako padla pod prag dvakratnika osnovnega zneska mesečnega dohodka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlagatelja delno (za 1.572,26 EUR) oprosti plačila sodne takse in se obveznost plačila znižane takse 386,14 EUR odloži do 30. 5. 2020. II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za oprostitev in predlog za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Predlagatelj se zoper sklep pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodne takse ali mu odloži plačilo do konca postopka, oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti predloga zmotno upoštevalo kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določajo Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in z njim v zvezi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), saj ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč ali za socialno varstvene prejemke. Pogoje za oprostitev, obročno plačilo ali odložitev plačila sodne takse določa Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki ne napotuje na zgoraj navedene zakone. Sodne takse 1.958,40 EUR ne zmore plačati, saj je njegovo stanje na bančnem računu že dlje časa negativno. Prejema mesečni dohodek okoli 960 EUR neto in dodatno še 600 EUR bruto iz naslova oddajanja nepremičnine. S sodbo je zavezan plačevati 570 EUR preživnine mesečno in poravnati 539,16 EUR mesečno anuitete stanovanjskega kredita. Tako mu za pokritje vseh življenjskih stroškov ostane približno 450 EUR mesečno. Ima tudi davčne dolgove, ki jih obročno odplačuje. Res je solastnik več nepremičnin, vendar so na vseh vknjižene hipoteke. Ker ne gre za izključno lastnino, nepremičnin ne more na hitro prodati in tako pridobiti likvidnostnih sredstev. Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju upoštevati njegovo likvidnostno stanje, zlasti negativno stanje na bančnem računu ter nezmožnost razpolaganja z nepremičninami. Ker tega ni storilo, je napačno uporabilo materialno pravo ter kršilo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pogoje za taksno oprostitev določa 11. člen ZST-1, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in navedlo merila, ki jih sodišče upošteva pri odločanju o taksni oprostitvi ter pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks. Do celotne oprostitve plačila taks je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (6. odstavek 11. člena ZST-1). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (2. odstavek 12.a člena ZST-1). Sodišče prve stopnje se je torej pri presoji upravičenosti predlagatelja do oprostitve ali odloga plačila sodne takse pravilno oprlo na kriterije ZBPP in ZSVarPre.

5. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje predlagatelja (meseči prihodki iz naslova plače 1.045,95 EUR in oddaje stanovanja v najem 607,50 EUR; solastništvo več nepremičnin, preživninska obveznost 481,81 EUR mesečno), je odločitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj do celotne oprostitve plačila sodne takse ni upravičen, pravilna. Predlagateljevi mesečni prihodki po odštetju preživninske obveznosti znašajo 1.171,64 EUR, kar presega dohodek, ki ga ZBPP in ZSVarPre določata za upravičenost do brezplačne pravne pomoči (od 1. 9. 2018 dalje je ta znašal 392,75 EUR oz. dvakratnik 785,50 EUR). Predlagatelj neutemeljeno nasprotuje ugotovljeni višini preživninske obveznosti (ta naj bi znašala 570 EUR mesečno). Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbe pri centru za socialno delo (CSD) o zneskih valorizirane preživnine za obdobje od septembra do novembra 20181. Iz odgovora CSD (list. št. 13 spisa) izhaja, da je do 12. 10. 2018 preživnina za vsakega od treh predlagateljevih otrok znašala 100,50 EUR (valorizirana na 101,81 EUR), od navedenega datuma dalje pa znaša 190,00 EUR. Povprečna preživninska obveznost v relevantnem obdobju tako znaša 481,81 EUR. Neuspešno se predlagatelj sklicuje tudi na odplačevanje kredita in negativno stanje na bančnem računu. Zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti sodišče prosilca ne more v celoti oprostiti plačila sodne takse.2 Do tega ne privede niti negativno stanje na računu, saj za to ni podlage v določbah ZST-1. V nasprotnem primeru bi lahko prosilec za oprostitev plačila sodnih taks ob visokih dohodkih z vzdrževanjem negativnega stanja na računu dosegel oprostitev, ki pa je namenjena le socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki jim mora država zagotoviti, da njihovo slabo premoženjsko stanje ne bo ovira za uresničevanje z ustavo priznanih pravic.3

6. Utemeljeno pa pritožnik opozarja, da zgoraj navedene okoliščine vplivajo na predlagateljevo likvidnostno stanje, česar sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke mora sodišče poleg premoženjskega stanja oceniti tudi njeno finančno in likvidnostno stanje (5. odstavek 11. člena ZST-1). Predlagateljevo likvidnostno stanje v obravnavanem primeru ni takšno, da bi mu omogočalo takojšnje plačilo celotne sodne takse, ne da bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Lastni dohodek predlagatelja sicer znaša 1.171,64 EUR mesečno, vendar je obremenjen z mesečnim odplačevanjem kredita, njegova likvidnost pa je še dodatno zmanjšana zaradi negativnega stanja na bančnem računu. Čeprav je predlagatelj solastnik več nepremičnin, mu solastništvo ne omogoča hitrega pridobivanja dodatnih dohodkov, saj z nepremičninami ne more samostojno upravljati. Poleg tega so nepremičnine obremenjene s hipotekami. Upoštevaje navedeno in relativno visok znesek sodne takse, bi njeno takojšnje plačilo občutno zmanjšalo predlagateljeva sredstva za preživljanje, ki bi tako padla pod prag dvakratnika osnovnega zneska mesečnega dohodka.

7. Glede na navedeno pogoji za oprostitev plačila sodne takse v celoti sicer niso podani, bi pa plačilo dolžne takse v zahtevani višini in enkratnem znesku po presoji pritožbenega sodišča občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se predlagatelj preživlja. Pritožbi je zato delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlagatelja delno oprostilo plačila sodne takse in za tako znižano takso odobrilo odlog plačila, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Materialni položaj stranke se ugotavlja po kriteriju iz 1. odstavka 20. člena ZSVarPre, ki določa, da se kot lastni dohodki samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Predlagatelj je predlog za oprostitev plačila sodne takse vložil decembra 2018. 2 Prim. sklepa VSL I Cp 2615/2017 in II Cp 13/2019. 3 Prim. sklepa VSL II Cp 2540/2016 in II Cp 1052/2018.