Jedro

Kadar eden izmed solastnikov stanovanjske hiše vztraja pri dotlejšnji rabi solastne stvari, zaradi katerega je posestni delež drugega solastnika proti njegovi volji manjši od njegovega idealnega deleža, je ta upravičen do nadomestila. Nadomestilo je upravičen zahtevati od solastnika, čeprav del hiše v skladu z dotlejšnjim načinom rabe zaseda tretja oseba, drugi solastnik pa ji to s svojim vztrajanjem omogoča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo uporabe kletnega stanovanja, katerega solastnika sta tožnika in toženkina hčer. Svojo odločitev je oprlo na to, da toženka biva v hiši po dogovoru s svojo hčerko, s tem pa je ob vselitvi soglašal tudi tožnik. Ob tem je ugotovilo, da tožnik tudi ni izkazal prikrajšanja, saj je bilo ugotovljeno, da tožnik uporablja solastno nepremičnino v 51 % deležu, toženka skupaj s svojo hčerko pa 49 % delež. Pri tem je sodišče upoštevalo tožnikove pripombe na izvedensko mnenje, ki je bilo podlaga takšni odločitvi ter ugotovilo, da izvedenec ni upošteval občasne uporabe kuhinje in jedilnega kota s strani hčerke tožene stranke in souporabe kopalnice, vendar pa je zaključilo, da upoštevanje navedene souporabe v odstotkih bistveno ne spreminja uporabe stanovanjske hiše. Proti sodbi se pritožuje tožnik. V pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sodbo in popravni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnik navaja, da toženka nima pravne podlage za uporabo solastne polovice kletnega stanovanja. Torej je njena uporaba neupravičena, korist ki jo ima od tega pa ta, da ji ni treba plačevati najemnine.