Jedro

V konkretnem primeru pa je dejstvo, da je pritožnica, ki želi dobiti v tem položaju položaj stranske intervenientke, pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet tega izvršilnega postopka z vpisom v zemljiško knjigo šele na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Dn. št. 2536/2004 to je po izdaji sklepa o izvršbi zoper osnovnega dolžnika. V takem primeru pa ZIZ v 170. členu določa, da pridobi upnik zastavno pravico in z njo poplačilno pravico z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Tako tisti, ki po izdaji sklepa o izvršbi pridobi lastninsko pravico na predmetu izvršbe z vpisom nanj v zemljiško knjigo, nima več položaja tretje osebe, ampak vstopi novi imetnik predmeta izvršbe v izvršbo že po samem zakonu in ima položaj hipotekarnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vlogo M. B. L. za dopustitev stranske intervencije zavrnilo.

Zoper navedeni sklep je M. B. L. po svojih pooblaščencih vložila pritožbo. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker se v izvršilnem postopku subsidiarno uporabljajo določbe ZPP torej 199. člen ZPP. V svoji vlogi je pritožnica tudi obrazložila svoj pravni interes, da dolžnika uspeta, saj ima stranski intervenient lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet te izvršbe. Stranski intervenient pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ni mogel vstopiti v ta postopek, saj se je kot lastnik predmetne nepremičnine vpisal v zemljiško knjigo šele na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn.št. 2536/2004 z dne 14. 12. 2007. Takrat je stranski intervenient pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in dovoli vstop pritožnici kot stranskemu intervenientu v ta postopek na strani dolžnikov z ustrezno stroškovno posledico. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uporabljajo v izvršilnem postopku le smiselno, priglasitev stranske intervencije na strani ene od strank, kot to opredeljuje ZPP v določbi člena 199 za pravdne postopke, v izvršilnih postopkih ni možna. Tretji kot udeleženci (5. točka 16. člena ZIZ) lahko svoje pravice ali pravne koristi uresničujejo oziroma varujejo v izvršilnem postopku kot udeleženci v okviru procesnih položajev in možnosti, kot jih opredeljuje ZIZ. V konkretnem primeru pa je dejstvo, da je pritožnica, ki želi dobiti v tem položaju položaj stranske intervenientke, pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet tega izvršilnega postopka z vpisom v zemljiško knjigo šele na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Dn.št. 2536/2004 (primerjaj 49. člen Stvarnopravnega zakonika) to je po izdaji sklepa o izvršbi zoper osnovnega dolžnika. V takem primeru pa ZIZ v 170. členu določa, da pridobi upnik zastavno pravico in z njo poplačilno pravico z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Tako tisti, ki po izdaji sklepa o izvršbi pridobi lastninsko pravico na predmetu izvršbe z vpisom nanj v zemljiško knjigo, nima več položaja tretje osebe, ampak vstopi novi imetnik predmeta izvršbe v izvršbo že po samem zakonu (2. odstavek 170. člena ZIZ) in ima položaj hipotekarnega dolžnika.

Ker niso podani pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, je le-to pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).