Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker tožnik ni navajal novih dejstev in novih dokazov, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanj ugodnejša odločba in tudi ni predložil pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, s katero bi bilo odločeno, da je priča krivo pričala.

Pritožbo tožnika je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Revizijsko sodišče je revizijo, ki jo je vložil tožnik zavrnilo kot neutemeljeno, ker razlogi za obnovo postopka niso bili podani.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ne dovoli obnova postopka, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov toženca, s katerimi je bila odrejena začasna odstranitev tožnika iz podjetja in na podlagi katerih mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zavrnjen je bil tudi zahtevek na plačilo razlike med osebnim dohodkom, ki ga je tožnik dobival v času trajanja začasne odstranitve iz podjetja in osebnim dohodkom, ki bi ga dobival, če bi delal ter zahtevek za vrnitev na dosedanje delovno mesto, z vzpostavitvijo vseh pravic, ki bi mu pripadale, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje. Tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, da se obnova ne sprejme, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da revizijsko sodišče izpodbijano odločbo tako spremeni, da obnovo postopka dovoli, podrejeno pa, da odločbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navajal je, da dokazi v prejšnjem postopku niso bili pravilno uporabljeni in niso bile zaslišane priče, katerih zaslišanje bi bilo nujno potrebno. Kot novi dokaz je treba šteti ugotovitve iz postopka, ki je bil voden pod opr. št. Pd ..., ki izključujejo tožnikovo odgovornost za kršitev delovnih obveznosti. Sodišče tudi ni povedalo, zakaj šteje, da bi bilo dodatno zaslišanje prič, predlaganih v pritožbi, nedopustno.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki na revizijo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

ZPP v 396. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena teg zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz obrazložitve revizije je razvidno, da tožnik izpodbija odločbo sodišča druge stopnje, zaradi napačne uporabe določila 7. točke 39. člena Zakona o sodiščih združenega dela (ZSZD- Uradni list SFRJ), št. 38/84 in 78/89), ki je veljal v času, ko je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za obnovo postopka. Po tem določilu se lahko postopek obnovi, če udeleženec zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanj ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Katera naj bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi, iz pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje ni razvidno, saj pritožba ne omenja nobenih novih dokazov in novih dejstev. Navedba revizije, da niso bili v prejšnjem postopku uporabljeni dokazi in zaslišane priče, je protispisna, saj sta bila zaslišana tožnik in direktorica toženca, iz predloga s katerim je bil začet sodni postopek, pa je razvidno le to, da bodo priče predlagane kasneje. Katere priče naj bi bile kasneje zaslišane v teku prejšnjega postopka, tožnik ni navedel. Ne glede na to pa predlog za obnovo postopka ni utemeljen, če temelji na dokazih, ki jih je stranka predlagala že v prejšnjem postopku, pa jih sodišče takrat ni izvedlo. V reviziji je ponuden kot nov dokaz ugotovitve postopka, ki naj bi bil voden pod opr. št. Pd ..., kjer naj bi bilo ugotovljeno, da tožnik ni odgovoren za kršitve delovnih obveznosti, zaradi katerih mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Za kakšne ugotovitve naj bi šlo in pred katerim sodiščem naj bi tekel postopek, iz revizije ni razvidno, spis pa tudi ne more biti dokaz v smislu omenjenega zakonskega določila.

V reviziji tudi ni dovoljeno predlagati novih dejstev in novih dokazov, ki se nanašajo na zmotno ugotovitev materialnega prava, saj je po določilu 387. člena ZPP to dovoljeno le, če se dejstva in dokazi tičejo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija.

Sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato jo je na podlagi določila 393. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).