Jedro

Predmet registracije so lahko le obstoječa avtorska dela.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začasno odredbo, da se toženi stranki prepove vsako nadaljnje reproduciranje, distribuiranje oziroma dajanje v najem vsake posamezne oddaje in oddaje kot celote (serije) A, v katerih (kateri) tožnik v špici ne bi bil opredeljen kot avtor te oddaje - serije.

Zoper ta sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik in predlaga razveljavitev. Zatrjuje, da je sodišče prezrlo najpomembnejše dejstvo, da je oddaja A avtorsko pravno že zaščitena.

Tožnik je glede tega predložil obrazec za vpis v register z dne 7.12.1995. Če je tožnik že takrat imel pravno varstvo preko ZAMP, je še toliko bolj nesprejemljivo razmišljanje sodišča. Res je sodišče zaslišalo pričo J. I., ki pa je izpovedala, da se mu zdi, da je imel tožnik zaščiteno oddajo kot avtorsko delo in da je do tega sestanka prišlo, ker je imel tožnik interes za oddajo B. Priča je povedala še, da številka na obrazcu za vpis v register dokazuje formalno pravno varstvo. Vprašanje pa je, če se pojavi drug avtor. V konkretnem primeru gre za varstvo koncepta. Tožnik je problematiko sodišču pojasnil skozi risanke Tom in Jerry. Avtor okvira - ideje, ki je materializirana, je nekdo, posamezne risanke pa po tem vzorcu lahko delajo tudi drugi. Takrat govorimo o izvedenih avtorjih iz originalnega avtorskega dela. S. M. je izpovedal, da je avtor sporne oddaje S. M., ki je njegov sin. V nadaljevanju je izpovedal, da je idejni koncept oddaje nastal v sodelovanju z M. K. in TV X, šele na to pa so začeli iskati idejne koncepte. Iz tega jasno izhaja, da tožena stranka ne ve, kdo je avtor. Izpolnjeni so vsi pogoji za izdajo začasne odredbe po 170. čl. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Avtor je nesporno tožnik, ki je dokazal, da je tožena stranka kršila njegovo moralno avtorsko pravico. V špici oddaje namreč ni bil naveden kot avtor. Tega tožena stranka ni zanikala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema zaključek prvostopnega sodišča, da tožnik zaenkrat (še) ni izkazal verjetnosti, da bi bila kršena njegova izključna pravica iz ZASP. Kajti iz dosedaj izvedenih dokazov izhaja, da od 1.1.1997 dalje ni več sodeloval pri oddaji A, kar pomeni, da nima avtorskih pravic na oddajah, posnetih po tem datumu. Pri tem je brez pomena pritožbena trditev, da je oddaja A vpisana v register pri Avtorski agenciji ZAMP. Tožnik namreč sam zatrjuje, da se je to zgodilo 7.12.1995, kar pomeni, da domneva iz 2. odst. 174. čl. ZASP ne velja za dela, nastala po tem datumu. Predmet registracije so namreč lahko le obstoječa avtorska dela. Končno je neutemeljeno tudi tožnikovo sklicevanje na zaščito koncepta oz. ideje. Kajti ideje, načela in odkritja niso avtorsko pravno varovana (1. odst. 9. čl. ZASP). Z avtorskim delom imamo opraviti šele, ko se ideja zgosti v konkretno in individualizirano izpeljavo stvaritve. Da bi šlo v konkretnem primeru za kaj takega, pa tožnik ne zatrjuje.

Ker tako tožnik ni izkazal za verjetno, da bi bila kršena njegova izključna pravica iz ZASP (ni izkazal, da bi mu šlo (so) avtorstvo na oddajah A, ki so nastale po 1.1.1997), je sodišče prve stopnje predlog za začasno odredbo povsem pravilno zavrnilo. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. čl. Zakona o pravdnem postopku).