Jedro

Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča o tožencu kot zastopniku, ki je podpisal kupoprodajno pogodbo in glede na jasno določbo v prej citirani kupoprodajni pogodbi tudi prejel kupnino v višini 75.000,00 EUR.

Pritožnik ni izkazal, da novih dejstev in novih dokazov, ki jih uveljavlja v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Toženec ni pravočasno zatrjeval in izkazal, da bi tožnici izročil znesek kupnine, pridobljen s prodajo njenega stanovanja, niti ni izkazal, da bi tožnica kupnino za sporno stanovanje prejela od kupca stanovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je toženca zavezalo k plačilu 75.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek - za dodatnih 25.000,00 EUR s pripadki - je zavrnilo (II. točka izreka) in tožencu naložilo povračilo 1.910,90 EUR tožničinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se laično pritožuje toženec, ki pritožbenih razlogov podrobneje ne specificira. Izpostavlja neresničnost dejstev in pričanja zaslišanih prič. Poudarja, da je tožnica kupnino za sporno stanovanje v celoti prejela od S. L., pritožniku pa je preklicala pooblastilo. V sodbi je zapisano, da je tožnica po predpogodbi plačala 60.000,00 EUR za stanovanje in da se sedaj ne more vpisati v zemljiško knjigo, ker je stanovanje v lasti D., d. o. o., slednje pa je v stečaju. To je tudi res, pri čemer pa je lastnik po stečaju D. B., s čimer je bila tožnica seznanjena, prav tako je tudi vedela za urejanje etažne lastnine. Zaradi prodaje njenega stanovanja se zoper pritožnika vodi kazenski postopek. Poudarja, da predpogodba nikoli ni bila poplačana in da ni bilo izdano potrdilo o prejetju denarja. Izpostavlja pričanje R., ki je neresnično. Nerazumljivo je, da mu je tožnica 30. 1. 2013 preklicala pooblastilo, nato pa 20. 2. 2013 od pritožnika kupovala stanovanje na …. v M. Zatrjevala je, da je 29. 1. 2013 zbolela in odstopila od prodaje stanovanja na ... v L. Dejstvo pa je, da je tožnica 29. 1. 2013 zbolela in 30. 1. 2013 odstopila od prodaje. Predlaga razveljavitev sodbe. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Tožnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba temelji na naslednjih pravnorelevantnih dejstvih: - toženec je bil s specialnim pooblastilom z dne 18. 1. 2013 pooblaščen, da v tožničinem imenu in za njen račun sklene prodajno pogodbo za tožničino stanovanje, in sicer za najmanj 75.000,00 EUR; - toženec je bil pooblaščen za sprejem celotne kupnine; - iz prejete kupnine bi moral toženec v korist F. R. poravnati tožničin dolg v višini 24.000,00 EUR; - iz prejete kupnine bi moral toženec plačati kupnino za stanovanje na naslovu …, M. 6. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila med tožnico kot prodajalko in D. d. o. o. kot kupcem sklenjena kupoprodajna pogodba z dne 30. 1. 2013. Upoštevaje zapis v kupoprodajni pogodbi o sporazumni ugotovitvi strank, da je kupec do podpisa pogodbe poravnal kupnino v višini 75.000,00 EUR, kar prodajalka potrjuje s podpisom, in da izstavitev posebnega potrdila ni potrebna, razliko do polne kupnine v višini 25.000,00 EUR pa bo poravnal kupec na račun hipotekarnega upnika ob predložitvi izbrisnega dovoljenja, je odločitev prvega sodišča, ki je tožbenemu zahtevku deloma ugodilo, pravilna. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča o tožencu kot zastopniku, ki je podpisal kupoprodajno pogodbo in glede na jasno določbo v prej citirani kupoprodajni pogodbi tudi prejel kupnino v višini 75.000,00 EUR.

7. Dokazna ocena prvega sodišča je logična in življenjsko prepričljiva ter napravljena v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Omajati je ne morejo pritožbena zatrjevanja, ki v pretežni meri predstavljajo nedopustne pritožbene novote, slednjih pa pritožbeno sodišče, skladno z določbo 337. člena ZPP, ne sme upoštevati. Pritožnik namreč ni izkazal, da novih dejstev in novih dokazov, ki jih uveljavlja v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Toženec ni pravočasno zatrjeval in izkazal, da bi tožnici izročil znesek kupnine, pridobljen s prodajo njenega stanovanja, niti ni izkazal, da bi tožnica kupnino za sporno stanovanje prejela od S. L. 8. Navedbe o lastništvu stanovanja na …. v M. ter pripombe v zvezi z urejanjem etažne lastnine so prav tako pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Kazenska ovadba, ki jo v zvezi s sporno prodajo stanovanja izpostavlja pritožba, pa za konkretno odločitev ni pravno relevantna, pritožnik pa tudi ne pojasni njenega vpliva na izid konkretnega postopka.

9. Pritožnik zatrjuje, da „predpogodba nikoli ni bila poplačana“(1), kar predstavlja dodatno potrditev, da toženec sredstev, ki jih je prejel na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe z dne 30. 1. 2013, ni namenil za nakup stanovanja v M., za katerega je na podlagi predpogodbe izkazala interes tožnica.

10. Pritožbeno zatrjevanje, da je bilo pričanje priče R. neresnično, ne vzbuja dvoma v pravilnost odločitve prvega sodišča, saj toženec svojih zatrjevanj z ničemer ni izkazal. 11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

12. Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Navedbe tožnice iz odgovora na pritožbo pa niso bistveno prispevale k odločitvi pritožbenega sodišča, zato ne gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, tožnica pa jih mora nositi sama.

Op. št. (1): Pritožnik ima očitno v mislih, da tožnica ni plačala kupnine za stanovanje na naslovu ... v M.