Jedro

Ob izkazani obdolženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti, se tudi po sodbi pritožbenega sodišča izkaže ukrep pripora kot edini primeren, sorazmeren ukrep. Ob tem kakšni drugi milejši ukrepi, tudi hišni pripor, kot na načelni ravni predlaga zagovornik ne pridejo v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obdolženega A. A. podaljšal pripor ob vložitvi obtožnice.

2.Navedeni sklep s pravočasno pritožbo izpodbija zagovornik obdolženega ter pri tem uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi ter odpravi pripor zoper obdolženca. Podredno predlaga nadomestitev pripora z milejšim ukrepom-hišnim priporom.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po preučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa tako v okviru uradnega preizkusa v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP kot tudi v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje iz razlogov, navedenih v nadaljevanju ugotavlja, da je senat prvostopenjskega sodišča pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitana mu kazniva dejanja, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.

5.Utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja že iz dokazov, zbranih v predkazenskem postopku in v preiskavi, katerih vsebino je sodišče povzelo v točki 7 na straneh od 3 do 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Obdolženec pa je tudi ob zaslišanju pri preiskovalnem sodniku vsa očitana mu kazniva dejanja priznal. Zagovornik že v odgovoru na predlog tožilstva za podaljšanje pripora, pa tudi v sedanji pritožbi ne izpodbija utemeljenega suma. Glede na vsebino povzetih dokazov tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov o tem, da je utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja, nedvomno izkazan.

6.Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženi z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj v primeru izpustitve na prostost nadaljeval. Pritožbeno sodišče z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj okoliščin (tako objektivnih kot subjektivnih okoliščin) ponovitvene nevarnosti, v celoti soglaša.

7.Tako ugotovljene objektivne okoliščine iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenih kaznivih dejanj (Požig po 222. členu KZ-1 za katerega je predpisana kazen zapora od 1 do 8 let zapora, ter kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, za katerega je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do dveh let, ter več kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja po 314. členu KZ-1 za katerega je predpisana zaporna kazen v trajanju do 5 let), izkazujejo, da gre za kar osem 8 kaznivih dejanj, ki naj bi jih obdolženi izvrševal kontinuirano tj. daljše časovno obdobje, to je od 27. 5. 2023 do 30. 4. 2024, ko je bil po naključju odkrit. Navedena kazniva dejanja spadajo v področje kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in njihovo premoženje. Kot subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na obdolženčeve (negativne) osebne lastnosti (velika mera vztrajnosti, predrznosti in brezbrižnosti) pri izvršitvi kaznivih dejanj, obdolženi se namreč naj ne bi oziral na posledice svojih ravnanj, ki so jih ta imela za življenje, zdravje ter varnost ljudi in njihovega premoženja. Tako po prepričanju pritožbenega sodišča, ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine v medsebojni zvezi razumno utemeljujejo sklep, da je obdolženčeva ponovitvena nevarnost utemeljena in izrazita. Tako so utemeljeni tudi zaključki sodišča prve stopnje, da naj bi obdolženi s tovrstnimi protipravnimi in škodljivimi ravnanji sproščal svoje notranje frustracije in težave, kar je tudi sam povedal. Sodišče med drugim ni prezrlo dejstva, da so bila tekom opravljene hišne preiskave pri obdolženem zasežena netila in materiali, pripravljeni za njihovo izdelavo, in ki naj bi jih obdolženi znal celo sam pripraviti. Med drugim so bile tekom hišne preiskave pri obdolženem najdene tudi risbe, ki izkazujejo obdolženčevo nezadovoljstvo s svetom in njegovo navdušenje nad orožjem, vse to pa kot sredstva za povzročanje škode na premoženju ter nevarnosti za ljudi. Sodišče ni spregledalo tega, da obdolženega od izvrševanja takšnih kaznivih dejanj ni odvrnilo niti dejstvo, da so policisti z njim opravili formalne postopke legitimacije, in da je bil pri dejanjih zaloten. Tako so glede na vse povzeto pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je lahko samo vprašanje časa, kdaj bi vse navedene pripomočke obdolženi ponovno nekritično uporabil. S takšnimi ravnanji pa bi lahko ponovno ogrozil življenje in zdravje ljudi ter njihovo premoženje.

8.Takšnih zaključkov sodišča glede na vse povzeto ne morejo izpodbiti pritožbene trditve obdolženčevega zagovornika, da je pri ugotavljanju obstoja pogojev ponovitvene nevarnosti pri obdolženem, potrebno upoštevati tudi domnevno spremenjene subjektivne okoliščine pri obdolženem, po katerih njegova ponovitvena nevarnost naj ne bi bila več podana. Obdolženi se namreč sedaj, kot zatrjuje njegov zagovornik, zaveda svojega duševnega stanja ter nujnosti psihiatričnega zdravljenja. Prav tako naj bi obdolženemu pri premostitvi tovrstnih težav, pomoč nudila njegova družina. Zato po navedbah zagovornika ni prav nobenih razlogov, na strani obdolženega, da bi slednji z ravnanji, ki se mu očitajo v postopku, nadaljeval oziroma svojo duševno stisko reševal na takšen način, kot se mu očita. Nenazadnje obdolženi očitana ravnanja obžaluje, ob tem naj bi izkazal tudi iskreno pripravljenost, povrniti nastalo premoženjsko škodo oškodovancem, kar naj bi slednji tudi potrdili. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno, po navedbah zagovornika pri obdolženem niti ni več nevarnosti, da bi slednji tudi užival prepovedane droge, bodisi uporabljal kakršnokoli orožje, saj ima sedaj možnosti bivanja skupaj s svojo družino, ki mu nudi občutke varnosti. Vse navedeno (nadomestitev pripora s hišnim priporom) pa bi kot poudarja obdolženčev zagovornik, obdolženemu omogočilo tudi popolno in neodvisno povrnitev povzročene premoženjske škode oškodovancem, saj je sedaj obdolženčeva zaposlitev suspendirana prav zaradi prestajanja pripora. Kar bi v nasprotnem primeru obdolženemu olajšalo tudi zmanjševanje posledic svojih ravnanj.

9.Pritožbene navedbe zagovornika se, upoštevajoč težo in okoliščine storitve očitanih kaznivih dejanj in izkazanih osebnih okoliščin obdolženega, izkažejo za neutemeljene, saj tako ugotovljene subjektivne kot tudi objektivne okoliščine obravnavanega primera kažejo, da pri obdolženem obstoji izrazita in nedvomno povsem realna ponovitvena nevarnost, da bi obdolženi v primeru izpustitve na prostost z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj lahko nadaljeval. Sodišče ni spregledalo dejstva, da so bile pri obdolženem med drugim zasežene tudi droge, ki bi lahko vplivale na njegovo obnašanje in mu dale dodatni motiv za izvrševanje takšnih kaznivih dejanj. Ob tem pritožbeno sodišče pritrjuje tudi utemeljenim zaključkom sodišča prve stopnje, da zgolj izkazana obdolženčeva pripravljenost, podrediti se psihiatričnemu zdravljenju, ter obdolženčeva čeravno iskrena pripravljenost povrniti povzročeno premoženjsko škodo, (slednjo naj bi deloma že povrnil), njegove ponovitvene nevarnosti v ničemer ne odpravljajo niti ne zmanjšujejo. Tako pa pritožba v zvezi z ugotovljenim obstojem pogojev za pripor, zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev določb kazenskega postopka.

7.Pritožbeno sodišče pa glede na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, potrjuje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pripor zoper obdolženega neogibno potreben in tudi sorazmeren ukrep ter v zvezi s tem izpostavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo težo in količino očitane kriminalne dejavnosti, način izvršitve očitanih kaznivih dejanj ter stopnjo ogrožanja pravno zavarovanih dobrin in vsled temu tudi utemeljeno zaključilo, da vse navedeno nedvomno pretehta nad obdolženčevo pravico do njegove osebne svobode. Pri tem pa predlagani milejši ukrep - hišni pripor, kot predlaga zagovornik obdolženega v pritožbi, čeravno bi se izvajal na domačem naslovu (...) in pod nadzorom njegove družine ter ob zavedanju svojega duševnega stanja, ne bi bil učinkovit, saj kot je utemeljeno obrazloženo pojasnilo sodišče prve stopnje, bi se obdolženi v primeru izpustitve na prostost lahko vrnil v dosedanje življenjsko okolje, ki nanj naj ne bi vplivalo pozitivno (ožja družina) ter bi ob tem obstajala nevarnost, da bi z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj lahko nadaljeval. Ob tem bi nenazadnje obstajala tudi nevarnost, da bi takšna kazniva dejanja lahko izvršil tudi na svojem domu oziroma naslovu svojega bivališča. Upoštevajoč obdolženčevo izjemno vztrajnost, predrznost in brezbrižnost pri izvrševanju obravnavnih kaznivih dejanj, katerih posledice se odražajo kot škoda na zdravju in premoženju ljudi, je sodišče prve stopnje utemeljeno in pravilno zaključilo, da je ukrep pripora zoper obdolženega neizogiben in tudi sorazmeren ukrep. Tako pa noben milejši ukrep zoper obdolženega ne bi bil primeren, zato so pritožbena zavzemanja za drugačen zaključek glede navedenega neutemeljena.

8.Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornika obdolženega niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9.Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 32426/2024, z dne 15.10.2024, ECLI:SI:VSCE:2024:I.KP.32426.2024

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 32426/2024, z dne 19.06.2024, ECLI:SI:VSCE:2024:I.KP.32426.2024

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.