Jedro

Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka, ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega. Vendar pa ima ta oseba takšen položaj, če uveljavlja, da je imel že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. V obravnavanem primeru hipotekarni dolžnik nima položaja tretjega oziroma ugovora tretjega ni vložil. V ugovoru namreč ni zatrjeval pravice, ki preprečuje izvršbo, saj je lastninska pravica v pričakovanju podana le v primeru, če oseba pred trenutkom zaznambe izvršbe razpolaga z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Tretji torej zatrjuje, da je on imetnik pravice na predmetu izvršbe in ta pravica mora preprečevati izvršbo (t. j. ugovor mora sploh biti dovoljen), takšne pravice pa hipotekarni dolžnik v obravnavanem ugovoru ne zatrjuje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se ugovor A. GmbH z dne 11. 4. 2023 zavrže. II. Dolžnik mora upniku povrniti 821,30 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor tretjega A. GmbH zavrne (I. točka izreka sklepa), da se predlog tretjega A. GmbH za odlog izvršbe zavrne (II. točka izreka sklepa) in da se odločitev o stroških postopka z ugovorom tretjega pridrži do pravnomočnega zaključka pravde zaradi nedopustnosti izvršbe oziroma do poteka roka za začetek te pravde (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in bi moral ugovor tretjega biti zavržen. Skladno s pravnomočnimi sklepi ima vlagatelj ugovora že položaj dolžnika, saj je sklep o nadaljevanju izvršbe zoper hipotekarnega dolžnika z dne 27. 1. 2022 že pravnomočen. Novi lastnik je bil edini družbenik prvotnega dolžnika, ta pa je po seznanitvi z obveznostmi dolžnika po sodbi z odsvojitvijo premoženja poskušal onemogočiti poplačilo terjatve upniku. Novi lastnik je dolžan dopustiti izvršbo na svojo nepremičnino. Dolžnik je glede na trenutek pridobitve lastninske pravice le-to prevzel obremenjeno. Odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-879/20 ni mogoče avtomatično aplicirati na konkretni primer. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je vlagatelju ugovora v konkretni zadevi priznalo položaj tretjega z obrazložitvijo, da vlagatelj svojo pravico na predmetu izvršbe utemeljuje s sklicevanjem na to, da je nepremičnino z ID znakom del stavbe 1 od prejšnjega lastnika (prvotnega dolžnika B. d. o. o.) pridobil na podlagi _Prodajne_ pogodbe z dne 18. 2.2021, ki je bila _sklenjena_ pred začetkom učinkovanja prisilne hipoteke v korist upnika. Uveljavljal naj bi torej lastninsko pravico v pričakovanju. Svoje lastninske pravice v pričakovanju pa naj tretji ne bi verjetno izkazal, saj je pričakovana lastninska pravica kot pravni standard varovana šele v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla že ima overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Vlagatelj ugovora tako ni verjetno izkazal pravice, ki bi preprečevala izvršbo na nepremičnini z ID znakom del stavbe 1, saj niti ni zatrjeval, da je bilo že pred 19. 3. 2021 izstavljeno overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, iz predložene prodajne pogodbe pa je razvidno, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo s strani prodajalca dejansko overjeno šele kasneje (po zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi), dne 18. 5 .2021. 6. Višje sodišče sicer pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je Ustavno sodišče v zadevi Up-879/20 odločilo, da zgolj to, da ima določena oseba glede na aktualne podatke zemljiške knjige položaj hipotekarne dolžnice in s tem stranke izvršilnega postopka, ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega. Vendar pa je tudi navedlo, da ima ta oseba takšen položaj, če uveljavlja, da je imel že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Pri tem je opozorilo na ustaljeno presojo Vrhovnega sodišča1 o prednosti tretjega kot imetnika lastninske pravice v pričakovanju v razmerju do upnika kot imetnika prisilne (t. j. šele v izvršilnem postopku pridobljene) hipoteke, če je prvi _pred trenutkom zaznambe izvršbe že razpolagal z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom_.

7. V obravnavani zadevi se izkaže, da hipotekarni dolžnik nima položaja tretjega oziroma ugovora tretjega ni vložil. V ugovoru namreč ni zatrjeval pravice, ki preprečuje izvršbo, saj je lastninska pravica v pričakovanju podana le v primeru, če oseba pred trenutkom zaznambe izvršbe razpolaga z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Navedenega pa hipotekarni dolžnik v svojem ugovoru niti ni uveljavljal, saj je uveljavljal domnevno pridobitev lastninske pravice v pričakovanju z dnem sklenitve prodajne pogodbe za nakup nepremičnine, kar pa ne ustreza materialnopravni definiciji lastninske pravice v pričakovanju, sprejeti v ustaljeni sodni praksi. Ugovor tretjega lahko skladno s prvim odstavkom 64. člena ZIZ vloži le tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, pravice, ki preprečuje izvršbo, t.j. lastninske pravice v pričakovanju, pa hipotekarni dolžnik v svojem ugovoru po povedanem sploh ni zatrjeval. Tretji torej zatrjuje, da je on imetnik pravice na predmetu izvršbe in ta pravica _mora preprečevati izvršbo_ (t. j. ugovor mora sploh biti dovoljen)2 – takšne pravice hipotekarni dolžnik v obravnavanem ugovoru ne zatrjuje.3

8. Ker torej ne gre za ugovor tretjega oziroma je ugovor v smislu ugovora tretjega nedovoljen, rok za ugovor hipotekarnega dolžnika pa je v tej zadevi že potekel, je upnikova pritožba utemeljena ter je ugovor hipotekarnega dolžnika potrebno zavreči. Višje sodišče je pritožbi zato ugodilo in sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da se ugovor zavrže (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik je s pritožbo uspel, zato mu mora hipotekarni dolžnik povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in sicer 1100 točk nagrade za pritožbo po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife, 2% materialne stroške po 1. členu OZ ter 22% DDV, strošek sodne takse pa upniku ni nastal, skupaj 821,30 EUR.

1 II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012, št. II Ips 385/2008 z dne 17. 5. 2012 in št. II Ips 132/2009 z dne 12. 7. 2012. 2 M. Lajevec in E. Žgajnar, E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, komentar 64. člena, portal Tax-Fin-Lex. 3 Povedano še drugače, vlagatelj ugovora nima procesne legitimacije kot tretji, ker niti ne zatrjuje stvarne legitimacije, t.j. tega, da je nosilec ustrezne pravice iz materialnopravnega razmerja. Primerjaj L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list RS, Ljubljana, 2002, str. 183 in 184.