Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da sporna nepremičnina sploh ni kmetijsko zemljišče, tožnik ni prednostni upravičenec po 21. členu ZKZ. Ne glede na to pa navedena določba tudi ne določa ničnostne sankcije za primer kršitve predkupne pravice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je najprej zavrnilo tožnikov predlog, naj sodišče ta pravdni postopek prekine do odločitve v pravdni zadevi I P 436/2000 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Nato je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, naj se ugotovi ničnost kupne pogodbe, ki so jo za nepremičnine, opisane v izreku sodbe sodišča prve stopnje, toženci sklenili dne 6.5.2002. V skladu s tem je zavrnilo tudi zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodišče prve stopnje je prav tako zavrnilo podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev iste pogodbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Ugotovilo namreč je, da nepremičnine, ki so bile predmet sporne pogodbe, niso kmetijska zemljišča. Tožeči stranki je sodišče nato še naložilo, naj tožencem povrne njihove pravdne stroške.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožnik. V njej uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve pravil pravdnega postopka. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da bo zahtevku tožnika ugodeno, podredno pa predlaga, naj sodišče obe sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. "Če bi sodišče pri odločanju, tako prvo kot pritožbeno, imelo v času odločanja v spisu spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 436/2000-I, potem ne bi bilo težko ugotoviti, da gre v obeh pravdnih zadevah za nepremičnine, ki so predmet pravdne zadeve, tožbe v zadevi P 436/2000-I." V nadaljevanju revident to stališče nato še večkrat poudari ter vztraja, da bi moralo sodišče upoštevati vrstni red vloženih tožb, predvsem pa ta pravdni postopek prekiniti do rešitve druge pravdne zadeve. Dalje navaja, da niti sodišče prve niti sodišče druge stopnje nima navedenega materialnega prava, ki ga je uporabilo. Ko pritožbeno sodišče navaja, da je prvo sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, bi bilo dolžno navesti, za kateri materialnopravni predpis sploh gre. "Očitno sodišče ravnanje tožene stranke ocenjuje kot pravilno v tej smeri, da ni ovir za sklenitev kupne pogodbe za nepremičnine, ki jih je že prej ponudil v nakup /tudi tožniku/ in glede katerih je v teku sodni postopek. Očitno gre tu za dvakratno razpolaganje z nepremičninami, kar pa sodišče šteje za pravilno in posredno stališče sodišča, da lahko tožena obide kmetijsko zakonodajo, ki je veljala v času ponudbe." Sodbi po revidentovem mnenju tudi nimata razlogov in "tudi ne povzemata dejanskega stanja, ga pa tudi ne opisujeta." Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (375.člen Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS št. 26/99 - 2/2004; ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožba v obravnavani zadevi je gradila na dejanski predpostavki, da je bila s prodajo parcel št. 671/1, 672/1, 671/2, 672/2, 673, 674/1, 675, 693/1, 693/2, vpisanih v vl. št. 643 k.o...., kršena tožnikova prednostna pravica do nakupa le-teh. Tožnik naj bi imel kot kmet in mejaš prednostno pravico na podlagi 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS 95/96: ZKZ), saj naj bi bile navedene parcele del zaščitene kmetije.

Že zato, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da navedene parcele ne predstavljajo kmetijskega zemljišča, kmetijskega gospodarstva ali gozda, pritožbeno sodišče pa se je s tem strinjalo, tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti ne more biti utemeljen. Dejanska predpostavka, na kateri gradi tožba, torej ni podana. Ob takšnem izidu postopka je navedba materialnopravnega pravila, ki je v času prodaje opredeljevalo, kdo ima pri nakupu kmetijskega zemljišča, kmetijskega gospodarstva ali gozda prednostno pravico in ki ga je sodišče uporabilo, povsem zadostno. Gre za določbo 21. člena tedaj veljavnega ZKZ. V takšnem, torej zadostnem obsegu je sodišče prve stopnje tudi obrazložilo materialnopravno podlago odločitve ter napravilo ustrezen materialnopravni sklep, da tožnik prednostne pravice ni imel, ker sploh ne gre za zemljišča, kakor so opredeljena v navedenem pravilu. Revizijski očitek neobrazloženosti tako glede dejanske kot materialnopravne plati zadeve je torej neutemeljen. K povedanemu ob rob pa velja dodati, da niti navedeno niti kakšno drugo pravilo ne določa ničnosti kot sankcije za primer, če je kršena predkupna pravica po ZKZ.

Revizijsko izvajanje, katerega bistvo je mogoče strniti v stališče, da parcele, prodane z izpodbijano pogodbo, predstavljajo zaščiteno kmetijo, predstavlja uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sodišči prvih stopenj sta namreč ugotovili drugače in na takšne dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano.

Revident opredeljeno ne uveljavlja nobene bistvene kršitve, ki bi obremenjevala postopek, v katerem je bilo ugotovljeno edino v tej pravdi relevantno dejstvo. Revident sicer neopredeljeno navaja, da sodišči v času odločanja nista imeli v spisu tudi spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 436/2000-I. Četudi bi navedena trditev držala, ni jasno, katero določbo pravdnega postopka naj bi pritožbeno sodišče s tem prekršilo, kaj šele da bi bila takšna kršitev bistvena. Prav tako ni jasno, katero izmed absolutno bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka naj bi ob takšni predpostavki zagrešilo sodišče prve stopnje. Poleg tega iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je to sodišče vpogledalo v naveden pravdni spis, saj navsezadnje v obrazložitvi tudi povzema dejstva iz tega spisa ter ugotovi, da se tožnikov zahtevek v pravdi I P 436/2000 glasi na sklenitev prodajne pogodbe glede kmetijskih zemljišč, ki so bila predmet pogodbe z dne 3.3.2000 in ne pogodbe z dne 6.5.2002, katere neveljavnost se uveljavlja v tej pravdi (četrta stran obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Revidentove navedbe v tem delu tako vzbujajo gola ugibanja o njihovem pomenu, ne predstavljajo pa opredeljenega očitka bistvene kršitve pravil pravdnega postopka.

Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo.