Jedro

Pritožba ne navaja dejstev, ki bi bila pravno relevantna v zvezi z določitvijo začasne preživnine, s katero se zagotavlja le kritje nujnih eksistenčnih potreb otroka in ne dejanskih stroškov preživljanja, ki se bodo ugotavljali v nadaljevanju postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, da sodišče nasprotnemu udeležencu naloži plačilo začasne mesečne preživnine v višini 300 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica, s predlogom, da pritožbeno sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa, da zadevo pošlje v ponovno odločitev sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico. Pojasnjuje, da so se razmere bistveno spremenile. Z vstopom v srednjo šolo se potrebe povečajo, poleg tega pa predlagateljica ne obiskuje navadne, splošne gimnazije, temveč umetniško gimnazijo, zaradi katere potrebuje več potrebščin kot običajni gimnazijec. Tako predlagateljica kot tudi njena sestra potrebujeta vsaka svoj računalnik za izpolnjevanje šolskih obveznosti ter za dodatno izobraževanje. Glede na to, da se predlagateljica izobražuje tudi z učenjem tujih jezikov, bi ji bil dostop do literature in novega znanja precej olajšan, če bi doma imela računalnik in dostop do spleta, kar je v današnjih časih že nuja.

3. Na pritožbo je odgovorila udeleženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter ugodi zahtevku za zvišanje preživnine.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe kot ene izmed ukrepov za varstvo koristi otroka, je na podlagi 161. člena Družinskega zakonika1 ogroženost otroka.

6. V postopku izdaje začasne odredbe v preživninskih sporih je potrebno ugotoviti, katere so tiste najnujnejše potrebe otroka, upoštevaje konkretne okoliščine, jih ustrezno ovrednotiti in nato oceniti, ali bi bilo njihovo zadovoljevanje brez izdaje začasne odredbe ogroženo.

7. Pritožbeno sodišče poudarja, da pri izdaji začasne odredbe sodišče odloča na podlagi drugačnega standarda, kot pri odločanju v končni odločbi.

8. Sodišče prve stopnje je s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da najnujnejše potrebe mladoletne A. A. znašajo 380 EUR mesečno. Glede na s stopnjo verjetnosti ugotovljene materine dohodke v višini 1.036,38 EUR2 ter ob upoštevanju nespornega dejstva, da nasprotni udeleženec za mladoletno A. A. redno že plačuje 200 EUR mesečne preživnine, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča otrokovo preživljanje ne bo ogroženo, saj mora udeleženka pokriti le še za 180 EUR nepokritih nujnih potreb predlagateljice.

9. Pritožba ne navaja dejstev, ki bi bila pravno relevantna v zvezi z določitvijo začasne preživnine, s katero se zagotavlja le kritje nujnih eksistenčnih potreb otroka in ne dejanskih stroškov preživljanja, ki se bodo ugotavljali v nadaljevanju postopka. Srž pritožbe je, da tako mladoletna predlagateljica kot tudi njena že polnoletna sestra potrebujeta vsaka svoj računalnik, družina pa razpolaga le z enim računalnikom. Sodišče prve stopnje je predlagateljici pravilno pojasnilo, da za nujne potrebe zadostuje en računalnik, saj si dekleti računalnik lahko izmenjujeta.

10. Sicer pa, če si predlagateljica zelo želi imeti svoj računalnik, pritožbeno sodišče predlaga, da se dekleti za dva meseca odrečeta obiskovanju fitnesa in se rekreirata v naravi ter da hkrati zmanjšata stroške za oblačila in superge ter kozmetiko in se tako denar, ki ga mati nameni, kot to izhaja iz trditvene podlage, za obiskovanje fitnesa za obe dekleti v višini 406 EUR mesečno, za predlagateljičina oblačila in superge za šport prav tako v višini 406 EUR mesečno in za predlagateljičino kozmetiko v višini več kot 82 EUR mesečno, nameni za nakup kvalitetnega računalnika za predlagateljico.

11. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju: DZ. 2 kar se ne sklada z navedbami predlagateljice, da povprečni strošek družine znaša okoli 2.500 EUR (kar izhaja iz predloženih računov) ter, da le udeleženka finančno preskrbuje celotno družino (zakonski partner udeleženke je brezposeln), kar nakazuje, da očitno udeleženka razpolaga z nekimi dohodki, ki jih ne navaja.