Jedro

Odlok o zimski službi občine na široko določa obveznost čiščenja in posipavanja pločnikov, zato so hkrati zavezani različni subjekti: organizacija, ki gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, lastniki oz. imetniki pravice uporabe stavb, najemniki poslovnih prostorov in posestniki nezazidanih zemljišč.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora druga tožena stranka - Občina plačati tožnici znesek 550.000,00 Sit z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški, zahtevek da morata obe toženi stranki nerazdelno plačati tožnici odškodnino pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožnica padla in se poškodovala na pločniku nasproti stanovanjskega bloka. Pločnik ni bil očiščen, bil je poledenel in zasnežen. Štelo je, da ta pločnik ni del funkcionalnega zemljišča stanovanjskega bloka, ki je last prve tožene stranke, zato čiščenje pločnika ni bila njena dolžnost. Pač pa bi morala za to poskrbeti bivša Samoupravna stanovanjska skupnost in bivša Samoupravna cestna komunalna skupnost, katerih pravna naslednica je zdaj Občina, ki je tožnici odškodninsko odgovorna.

Proti tej sodbi sta se pritožili tožeča in druga tožena stranka. Sodišče druge stopnje je obema pritožbama ugodilo, tožničini v celoti, drugotoženkini pa delno in je razsodilo, da sta obe toženi stranki nerazdelno dolžni plačati tožnici odškodnino za telesne bolečine in strah v znesku 250.000.00 Sit, v ostalem, to je glede prisoje in zavrnitve zneska 500.00.00 Sit pa je sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zavzelo je stališče, da je po odloku o zimski službi na območju Občine dolžnost čiščenja pločnikov naložena tudi delovnim organizacijam in občanom, ki so imetniki pravice uporabe oziroma lastniki stavb. Pločnik, na katerem je padla tožnica, meji na zemljišče, na katerem stoji stanovanjski blok, katerega imetnica pravice uporabe je prva tožena stranka, ki je tožnici krivdno odškodninsko odgovorna zaradi opustitve čiščenja in posipavanja pločnika.

Proti tej sodbi vlaga revizijo prva tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na 11.čl. Odloka o zimski službi na območju občine, po katerem zadene delovne organizacije dolžnost čiščenja pločnikov le takrat, kadar nastopajo kot najemnice poslovnih prostorov. Delovne organizacije, ki so oddale svoje stanovanjske zgradbe v upravljanje organizacijam za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, so izključene iz kroga odgovornih oseb za posledice neopravljenega čiščenja pločnikov. Tožena stranka je bila dolžna predati vse svoje stanovanjske enote v upravljanje Stanovanjski skupnosti, pri čemer ni imela izbire. Prvotožena stranka ne more biti odgovorna za neopravljeno delo upravljalca, ki ga ni sama izbrala. Predlaga, da revizijsko sodišče v celoti razveljavi sodbo druge stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnica na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revzija ni utemeljena.

Za delovne organizacije, ki so lastnice oziroma imetnice pravice uporabe stavb in zemljišč v občini, je dolžnost odstranjevanja snega s pločnikov in posipavanje ob poledici določal odlok o zimski službi na območju občine (Uradni vestnik Celje št, 24/68 in Ur.l. SRS št. 28/80) v drugem odstavku 3. čl., v zvezi z 2.tč. prvega odst. 1.člena. 11. člen, na kateraga se sklicuje prva tožena stranka v reviziji, prej navedene določbe 2. člena ne razveljavlja, pač pa jo le razširja tudi na najemnike poslovnih prostorov. Zato se prvotožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbo 11.čl.. Prav bi imela le, če bi bila v odloku samo ta določba. Ker pa je dolžnost čiščenja pločnikov opredeljena tudi v 2. členu, določba 11. člena, ki uvaja nove kategorije zavezancev za čiščenje, drugi toženi stranki ne koristi.

Odlok o zimski službi na območju občine na široko določa obveznost čiščenja in posipavanja pločnikov, očitno v namenu, da zagotovi red in varnost v tem pogledu. Zato so hkrati zavezani različni subjekti: organizacija, ki gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, lastniki oziroma imetniki pravice uporabe stavb, najemniki poslovnih prostorov in posestniki nezazdidanih zemljišč. Pri tem je mogoča notranja razporeditev obveznosti med posameznimi kategorijami zavezancev, kar lahko vpliva na regresne zahtevke med njimi; navzven, nasproti oškodovancem, pa so odgovorni vsi. Zato se prva tožena stranka v tej pravdi ne more uspešno sklicevati na Stanovanjsko skupnost. Po odloku je neposredno zavezana k skrbi za čiščenje in posipavanje pločnika in je zaradi neizpolnitve te dolžnosti tožnici odškodninsko odgovorna.

Drugostopna sodba temelji na pravilni uporabi materialnega prava. Uveljavljani revizijski razlog ni podan, zato je revizijsko sodišče revizijo prve tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).