Jedro

ZPP sankcionira le neplačilo sodne takse za tožbo s fikcijo umika tožbe, ne pa tudi nepredložitev dokaza o plačilu sodne takse. Zato ni mogoče šteti tožbe za umaknjeno in postopka ustaviti, če tožeča stranka sodišču ne predloži potrdila o plačilu sodne takse, za katero se izkaže, da jo je tožeča stranka v določenem roku plačala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, svojo odločitev pa je utemeljilo z določbama 4. odstavka 180. člena in 3. odstavka 188. člena ZPP. Zoper sklep se je pritožil tožnik, ne da bi izrecno navedel pritožbene razloge. Navaja le, da je takso za tožbo plačal pravočasno, zaradi česar predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba je utemeljena. Zakon o pravdnem postopku v 4. odstavku 180. člena določa, da se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. V konkretnem primeru je pooblaščenec tožnika prejel opomin za plačilo takse za tožbo dne 19.5.2000, iz dopisa Agencije RS za plačilni promet, podružnice Murska Sobota pa je razvidno, da je bilo plačilo takse za tožbo opravljeno dne 26.5.2000. Tožnik je torej dolžno takso za tožbo plačal v roku 15 dni od vročitve opomina za plačilo. Dolžno takso je torej tožnik plačal pravočasno, ni pa sodišču predložil potrdila o plačilu sodne takse, ki bi ga sicer moral sodišču vrniti. Ne glede na to pa je bilo treba izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, kajti v Zakonu o pravdnem postopku je le neplačilo sodne takse za tožbo sankcionirano s fikcijo umika tožbe, ne pa tudi nepredložitev potrdila o plačilu sodišču Sklep o razveljavitvi temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.