Jedro

Predlog za izvršbo v pravdi, ki sledi uspešnemu ugovornemu postopku, šteje kot tožba (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Predlog za izvršbo z dne 13. 11. 2024 je vseboval denarni zahtevek za posamezne zneske (69,29 EUR, 50,11 EUR, 70,04 EUR, 69,29 EUR, 69,66 EUR, 68,91 EUR, 62,10 EUR, 67,40 EUR) po v predlogu navedenih računih, kot verodostojnih listinah. Tak zahtevek je bil dovolj določno opredeljen, da je lahko sodišče prve stopnje o njem odločilo tako, da mu je ugodilo, kot izhaja iz izreka sodbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo v izreku določenih zneskov 69,29 EUR, 50,11 EUR, 70,04 EUR, 69,29 EUR, 69,66 EUR, 68,91 EUR, 62,10 EUR in 67,40 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega zneska.

2.V pravočasni pritožbi tožena stranka (v nadaljevanju toženec) navaja, da sodbe ni mogoče preizkusiti, saj izrek nasprotuje postavljenemu zahtevku v tožbi. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) je v pripravljalni vlogi z dne 7. 3. 2025 navedla, da toženca zavezuje Pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca z dne 2. 8. 2021, ni pa zahtevala, da ji toženec plača določen znesek, kot to izhaja iz izreka sodbe. Tožnik je podal pomanjkljiv zahtevek, kar pa ni odpravil, ampak je sodišče prve stopnje sámo oblikovalo zahtevek. Predlaga sodišču druge stopnje, da spremeni sodbo tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa predlaga, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva pritožbene stroške.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, meni, da je sledil pozivu sodišča prve stopnje in tožbo ustrezno dopolnil ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Uradni preizkus ni pokazal kršitev, podana pa tudi ni pritožbeno zatrjevana kršitev, da sodbe ni mogoče preizkusiti.

6.Toženec v pritožbi zatrjuje nasprotje med izrekom sodbe in postavljenim zahtevkom, ki pa ni podano. Z očitkom, da je sodišče prve stopnje odločilo brez ustreznega tožbenega zahtevka oziroma mimo njega, ne graja procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot sicer zatrjuje, ampak kršitev načela dispozitivnosti, po katerem v pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP).

7.V obravnavani zadevi je predhodno tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. Predlog za izvršbo v pravdi, ki sledi uspešnemu ugovornemu postopku, šteje kot tožba (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Predlog za izvršbo z dne 13. 11. 2024 je vseboval denarni zahtevek za posamezne zneske (69,29 EUR, 50,11 EUR, 70,04 EUR, 69,29 EUR, 69,66 EUR, 68,91 EUR, 62,10 EUR, 67,40 EUR) po v predlogu navedenih računih, kot verodostojnih listinah. Tak zahtevek je bil dovolj določno opredeljen, da je lahko sodišče prve stopnje o njem odločilo tako, da mu je ugodilo, kot izhaja iz izreka sodbe.

8.Ker so zakonske zahteve za predlog za izvršbo milejše od zahtev glede obveznih sestavin tožbe (drugi odstavek 41. člena ZIZ in prvi odstavek 180. člena ZPP), je sodišče prve stopnje po uspešnem ugovornem postopku pozvalo tožnika v pravdi, da dopolni trditveno podlago v tožbi. Tožnik je temu ustrezno sledil in v pripravljalni vlogi podal določne trditve o podlagi za v predlogu za izvršbo postavljeni denarni zahtevek. Zahtevka mu ni bilo treba popravljati, niti sodišče prve stopnje vanj ni posegalo, kar neutemeljeno navaja toženec v pritožbi.

9.Sodba kot izvršilni naslov je primerna za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Toženec v pritožbi ne pojasni, v čem konkretno denarni zahtevek, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v izrek sodbe, ni izvršljiv, zato sodišče druge stopnje le še odgovarja, da je denarna obveznost, ki je v sodbi zneskovno konkretizirana, ustrezno opredeljena glede vrste in obsega obveznosti, osem dnevni rok plačila pa jo tudi časovno opredeljuje, kar velja tudi za obrestni del, kjer so zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov določno časovno opredeljene.

10.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11.Toženec, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o tožnikovih stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP).

12.O pritožbi v sporu majhne vrednosti je odločala sodnica posameznica na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP.