20. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Agrarne skupnosti Obrov, ki jo zastopa Jožko Miklavec, predsednik upravnega odbora, na seji dne 20. maja 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99 in 72/2000) in za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (Uradni list RS, št. 16/94, 58/2000 in 71/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS) in Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (v nadaljevanju Pravilnik). Navaja, da je bila po določbah ZPVAS in Pravilnika ponovno vzpostavljena 30. 10. 1994 in dne 6. 2. 1995 vpisana v register agrarnih skupnosti in njihovih članov, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

2.V pobudi pobudnica izraža svoje mnenje o posameznih določbah ZPVAS. Meni, da je 1. člen ZPVAS pomanjkljivo napisan in da "ni dorečen", ker nima določbe, ki naj bi jo terjal prvi odstavek 4. člena ZPVAS. Pojasnjuje pomen tretjega odstavka 4. člena ZPVAS, določbam tretjega in četrtega odstavka 5. člena pa očita, da so nepremišljene in slabo napisane. Postopek ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti naj bi bil drag, zahteven in nepotreben. Predvideva, da polovica agrarnih skupnosti Primorske ni mogla ponovno vzpostaviti agrarne skupnosti. Birokratski postopek naj bi poglabljal že storjene krivice ob odvzemu premoženja. Določbam 8., 9. in 12. člena ZPVAS, ki so bile spremenjene in dopolnjene z 2., 3. in 4. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 22/97 - v nadaljevanju ZPVAS-C), očita, da so v neskladju z drugimi zakoni in z Ustavo. Enako očita tudi prehodni določbi 5. člena ZPVAS-C, po kateri se v nepravnomočno končanih postopkih uporabljajo določbe ZPVAS-C. Meni, da odločbe o vračilu premoženja, ki se glasijo na prejšnje člane agrarnih skupnosti, ki so mrtvi, niso zakonite. Navaja, da je upravni organ prve stopnje na zahtevo pobudnice že izdal tri delne odločbe o vračilu premoženjskih pravic. Vse naj bi se glasile na prejšnje člane, ki so pokojni.

B.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču,Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten.

Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Z navajanjem, da je ustanovljena na podlagi izpodbijanega ZPVAS in Pravilnika, pobudnica pravnega interesa ni izkazala.

Ustavno sodišče lahko zakonsko določbo razveljavi.

Razveljavljena zakonska določba se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, Ustavno sodišče odpravi ali razveljavi (45. člen ZUstS).

5.Razveljavitev izpodbijanih predpisov v delu, v katerem jima pobudnica očita neprimerne in neustavne določbe o ureditvi ponovne vzpostavitve agrarnih skupnosti, v obravnavanem primeru na položaj pobudnice ne more vplivati. Morebitna razveljavitev izpodbijane ureditve bi namreč posledično lahko učinkovala le na postopke, ki še niso pravnomočno končani. Teh pa pobudnica ni izkazala, saj sama navaja, da je že bila ustanovljena in vpisana v register.

6.Pobudnica prav tako ni izkazala pravnega interesa za odpravo izpodbijanega Pravilnika. Odpravo škodljivih posledic podzakonskega akta je namreč mogoče zahtevati le, če od vročitve posamičnega akta (izdanega na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa) oziroma od nastanka posledic pa do vložitve pobude ni preteklo več kot eno leto (drugi in tretji odstavek 46. člena ZUstS). Pobudnica navaja, da je bila v register agrarnih skupnosti in njenih članov vpisana 6. 2. 1995. Pobudnica je pobudo vložila 4. 3. 2003, torej očitno po preteku enega leta od zatrjevanega nastanka posledic.

7.Pobudnica prav tako ni izkazala pravnega interesa za izpodbijanje določb ZPVAS, ki urejajo postopek in način vračanja premoženjskih pravic. Omenja sicer, da je upravni organ prve stopnje izdal tri delne odločbe (z dne 6. 2. 1998, 22. 4. 1999 in 10. 1. 2000) in jih pobudi tudi prilaga. Ne navaja pa, ali so bila zoper te delne odločbe vložena pravna sredstva oziroma ali je na njeno zahtevo v teku še kakšen postopek, ki še ni pravnomočno končan. S pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov pa ni mogoče izpodbijati posamičnih aktov, izdanih v konkretnih (upravnih ali sodnih) postopkih.

8.Po navedenem pobudnica ni izkazala, da bi morebitna ugoditev njeni pobudi privedla do izboljšanja njenega pravnega položaja. Ker torej ni izkazala pravnega interesa, je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj