Jedro

Služnost, ki je ustanovljena s sodno odločbo, se pridobi z dnem, ko postane odločba pravnomočna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg, odbitke in čisto vrednost zapuščine ter določilo, da vse premoženje deduje zakonita dedinja M. Č., hči pokojnega Š. Č.. Sklenilo je še, da se pri nepremičninah, ki spadajo v zapuščino, po uradni dolžnosti vknjiži lastninska pravica za M. Č. ter da je le-ta upravičena realizirati zapustnikova denarna sredstva in na svoje ime registrirati osebni avto, pritožnico in njeni hčeri pa je z njihovimi izločitvenimi zahtevki napotilo na pravdo. Proti navedenemu sklepu se je pritožila mati zapustnika A. Č. po svojem pooblaščencu. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je napadeni sklep pomanjkljiv, ker je prvostopenjsko sodišče prezrlo, da ima pritožnica po pravnomočnem sklepu o dedovanju Temeljnega sodišča v Kranju, opr. št. D 62/86 dogovorjeno dosmrtno brezplačno služnostno pravico stanovanja. Ta služnost ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Glede na to predlaga, da višje sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek, podrejeno pa, da sklep spremeni in odloči o služnostni pravici pritožnice. Pritožba ni utemeljena. Pravica osebne služnosti stanovanja je bila v korist pritožnice ustanovljena z dednim dogovorom, ki je sestavni del sklepa o dedovanju Temeljnega sodišča v Kranju, opr. št. D 62/86. Služnost, ki je ustanovljena s sodno odločbo, se pridobi z dnem, ko postane odločba pravnomočna (53. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - v nadaljevanju ZTLR). Za njen nastanek v tem primeru ni potreben vpis v zemljiško knjigo. Pritožnica je predmetno pravico tako pridobila z dnem pravnomočnosti navedenega sklepa. Prehod lastninske pravice na hiši od umrlega Š. Č. na njegovo hči, pa ni v ničemer posegel v to pravico. Ker je služnost stanovanja stvarna pravica na tuji stvari, se drži stvari na kateri je ustanovljena in obremenjuje vsakokratnega lastnika te stvari. Pritožnica ima zatorej pravico stanovati v hiši do svoje smrti, ne glede na to kdo je njen vsakokratni lastnik. Za veljavnost in zaščito te pravice vpis v zemljiško knjigo ni potreben, če pa pritožnica to vseeno želi, lahko na podlagi sklepa o dedovanju Temeljnega sodišča v Kranju, opr. št. D 62/86 in z izkazanim pravnim nasledstvom po sklepu, izdanem v tej zadevi, neposredno izposluje vpis v zemljiški knjigi. Glede na navedeno odločanje o služnosti v tej zapuščinski zadevi sploh ni potrebno, saj je bilo s sklepom o dedovanju Temeljnega sodišča v Kranju, opr. št. D 62/86 o njej že pravnomočno odločeno. Navedeni sklep pa tudi predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoč neposreden vpis v zemljiško knjigo. Preizkus v smeri obstoja uveljavljanih pritožbenih razlogov je tako pokazal, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitve zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku), zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.