Jedro

Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, da je okoliščina, da je tožnik mož nekdanje vpisničarke sodišča, ki je pristojno za odločanje v sporu, pri nasprotni stranki že povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča, pri čemer je pomembno tudi, da gre za manjše sodišče v manjšem kraju in intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki je tožnik zoper toženko vložil tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice in predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Okrajno sodišče na Vrhniki, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, Vrhovnemu sodišču na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Opozarja, da je sodnici, ki ji je (bila) zadeva dodeljena, znano, da je tožnik mož vpisničarke, ki je svoje delo do leta 2015 opravljala na tem sodišču, od leta 2015 pa ga opravlja na Okrajnem sodišču v Cerknici. Obe okrajni sodišči sta notranji organizacijski enoti Okrožnega sodišča v Ljubljani in si med seboj tudi najpogosteje pomagata v primeru kadrovskih stisk z začasnim prerazporejanjem osebja in sodnikov. Tožnikova žena sicer od leta 2015 ni več delala na pristojnem sodišču in tak ukrep zaenkrat tudi ni predviden, sodi pa na Okrajnem sodišču v Cerknici pravdna sodnica tega sodišča, ki je tudi nadomestna sodnica sodnice, ki ji je dodeljena konkretna zadeva. Opisano sorodstveno povezavo tožnika z vpisničarko Okrajnega sodišča v Cerknici, prej pa pristojnega sodišča, je toženka že izpostavila v zapuščinskem postopku, ki je tekel pred konkretnim pravdnim, pri čemer je zatrjevala tožnikov lažji dostop do notranjih informacij. Glede na obstoječo sorodstveno povezavo in očitno že vzpostavljen dvom toženke v nepristranskost krajevno pristojnega sodišča bi bila v primeru, če bi v konkretni zadevi odločalo to sodišče, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča. 3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je (tudi) pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja, ki obsega tako nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi kot tudi varovanje videza nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.

5. Vrhovno sodišče pritrjuje oceni krajevno pristojnega sodišča, da v konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, pomeni drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP. Vrhovno sodišče je že večkrat presodilo, da bi bil videz nepristranskosti (lahko) prizadet, če je stranka v postopku zakonec ali sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča.1 Enako (lahko) velja v položaju, ko je tako razmerje podano med stranko in osebo, ki sicer ni več delavec krajevno pristojnega sodišča, vendar je to bila še nedavno.2 Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, da je okoliščina, da je tožnik mož nekdanje vpisničarke sodišča, ki je pristojno za odločanje v sporu, pri nasprotni stranki že povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča, pri čemer je pomembno tudi, da gre za manjše sodišče v manjšem kraju in intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.

1 Glej sklepe I R 106/2015 z dne 17. 9. 2015, I R 87/2015 z dne 9. 7. 2015, I R 44/2015 z dne 2. 4. 2015, I R 108/2014 z dne 14. 10. 2014, I R 81/2014 z dne 13. 8. 2014 in druge. Pri odločanju o tem je pomembna funkcija osebe, ki dela na sodišču, njeno razmerje do stranke in tudi narava spornega razmerja, o katerem odloča sodišče. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I R 7/2016 z dne 28. 1. 2016.