Jedro

Zavarovanji avtomobilske odgovornosti in AO Plus krijeta škodo in že zato zavarovalnin (odškodnin) ni mogoče kumulirati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženki dolžni solidarno plačati tožniku 2,400.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.1994 dalje. Podlaga zavrnilne sodbe proti nemški zavarovalnici je ugotovitev, da je ta zavarovalnica tožniku že leta 1991 plačala devizni ekvivalent 800.000 SIT, kar predstavlja ustrezno denarno zadoščenje za tožnikovo nepremoženjsko škodo, ki jo je tožniku povzročil nemški voznik motornega vozila v prometni nesreči dne 30.9.1990. Proti slovenski zavarovalnici je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zato, ker zaradi odgovornosti voznika drugega vozila niso bile podane predpostavke za plačilo zavarovalnine iz tožnikovega zavarovanja AO-plus.

2.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča. 3.

Tožnik je vložil pravočasno revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Stališče revidenta je, da sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali velike razlike v oceni intenzivnosti in trajanja bolečin v izvedenskih mnenjih dr. S. T. in dr. V. S.. V nadaljevanju je revident poudaril razlike med navedenima izvedenskima mnenjema in ponovno opisal posledice, ki naj bi jih tožnik imel zaradi prometne nesreče. 4.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

5.

Revizija ni utemeljena.

6.

Revidentova teza je, da je zaradi posledic prometne nesreče upravičen do večjega denarnega zadoščenja od tistega, ki mu ga je pred pravdo plačala prva toženka. S tem v zvezi je treba poudariti, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), kar pomeni, da mora revizijsko sodišče preizkusiti, ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo le v zvezi s tistimi relevantnimi dejstvi, ki izhajajo iz razlogov sodb prve in druge stopnje. Revidentovo sklicevanje na oceno dr. S. T. zato predstavlja nasprotovanje dokazni oceni prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča in ga zato, zaradi navedene prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP, ni mogoče upoštevati v revizijskem postopku.

7.

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije upošteva stopnjo in trajanje oškodovančevih bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da vsak oškodovanec specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Pri odločitvi, da znaša ustrezna odškodnina za telesne poškodbe 650.000 SIT, za strah pa 150.000 SIT, sta bili upoštevani obe načeli v zvezi z relevantnimi posledicami telesnih poškodb, ki so opisane na tretji in četrti strani sodbe pritožbenega sodišča. 8.

Zavrnitev tožbenega zahtevka proti obema toženkama je materialnopravno pravilna. Ne glede na različen značaj zavarovanja avtomobilske odgovornosti in zavarovanja AO-plus, obe zavarovanji krijeta nepremoženjsko škodo in ima zato dejstvo, da je že bilo plačano ustrezno denarno zadoščenje, za posledico prenehanje obveznosti obeh zavarovalnic. Ali povedano drugače: zavarovalnini imata značaj odškodnine in ju zato ni mogoče kumulirati.

9.

Revizijsko sodišče je zato zavrnilo neutemeljeno revizijo (378. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi revizije pojmovno vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi revidentovega predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).