Jedro

Tudi v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe na podlagi določb ZIZ je upoštevna določba ZPP o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari. Kljub temu pa predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe z drugo vsebino ali utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oziroma niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvem predlogu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem se tožencu prepove vsakršno odtujevanje ali obremenjevanje 6/10 lastnih nepremičnin parc. št. 1028/0 k. o. X. (ID 000) in parc. št. 1029/1 k. o. X. (ID 001), katerih solastnik je do ½, (2) da se prepoved razpolaganja vpiše v zemljiško knjigo in (3) da začasna odredba velja 30 dni po pravnomočnosti sodbe, izdane v tem postopku.

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Napačno je stališče izpodbijanega sklepa, da v novem predlogu za izdajo začasne odredbe niso navedena nova dejstva. Do podatkov o prodaji nepremičnine na K. in do informacije o nameravanem razpolaganju s tožencu lastno nepremičnino je prišla po naključju v prvi polovici novembra 2013. Takoj po prejemu zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino na K. je predlagala izdajo nove začasne odredbe. V zemljiški knjigi zaenkrat še ni vpisana sprememba lastništva pri tožencu solastni nepremičnini, to pa še ne pomeni, da je toženec ne bo odsvojil ali obremenil. Gre za nova dejstva, ki nakazujejo nevarnost, da bo toženec s svojim premoženjem razpolagal in tožnici onemogočil poplačilo njenega vložka.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z 270. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek), in če verjetno izkaže nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek). Nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek).

6. Kot je bilo navedeno že v sklepu I Cp 2788/2013 z dne 23. 10. 2013, izdanem v obravnavani zadevi, je po uveljavljenem stališču sodne prakse tudi v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe na podlagi določb ZIZ upoštevna določba ZPP o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (drugi odstavek 319. člena). Učinek pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi izključuje možnost uveljavljanja enakega zavarovanja na enaki dejanski podlagi. Za presojo o tem, ali o strankini identični zahtevi za sodno varstvo že teče postopek oziroma je bilo o njej že pravnomočno odločeno, sta pomembna tako obseg in vsebina predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem temelji predlog za izdajo začasne odredbe. Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe z drugo vsebino ali utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oziroma niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvem predlogu (1).

7. Izpodbijani sklep zavzema stališče, da gre v novem predlogu le za dopolnitev prvotno podanih navedb v zvezi z zatrjevano nevarnostjo razpolaganja s toženčevim premoženjem, glede katerih ni navedeno, kdaj je tožnica zanje izvedela, in da gre zato za identičen predlog prvemu predlogu. Pritožba utemeljeno trdi, da je navedeno stališče napačno.

8. Prvi predlog za izdajo začasne odredbe je bil vložen 30. 4. 2013, obravnavani pa 19.11. 2013. Sklep o zavrnitvi prvega predloga je bil izdan 9. 5. 2013. Kot je ugotovljeno že v izpodbijanem sklepu, je obstoj verjetne nevarnosti razpolaganja s toženčevim premoženjem in posledičnega onemogočenja uveljavitve terjatve tožnica v prvem predlogu utemeljevala z navedbami, da toženec že dalj časa ni zaposlen, da je brez dohodkov in brez prihrankov in da njegovo premoženje predstavlja lastništvo polovice nepremičnin na A., in da zato obstaja verjetnost, da bo to premoženje odtujil (podaril) samo zato, da se bo ognil plačilu. Verjetnost je toliko večja, ker ima toženec dve hčeri, ki živita v tej hiši. V obravnavanem predlogu je poleg navedenega dodala, da je toženčeva mati poleti prodala nepremičnino, ki bi lahko postala toženčeva last, in da je izvedela, da se je toženec že dogovoril za sestavo darilne pogodbe, s katero bo svoje premoženje prenesel na hčer, to pa izkazovala z zemljiškoknjižnim izpiskom in z dan pred vložitvijo predloga objavljenim zapisom toženčeve hčere na facebooku.

9. Predlog za izdajo začasne odredbe se resda nanaša na isto toženčevo premoženje in je ponovno utemeljen s trditvami, ki naj bi utemeljevale nevarnost toženčeve odtujitve premoženja. Ne glede na to je že v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovljeno, da teh navedb v prvem predlogu ni bilo. Napačen je le zaključek, da tožnica ni navedla, kdaj je zanje izvedela. V predlogu je namreč navedla, da je od vložitve drugega predloga za izdajo začasne odredbe prišlo do sprememb, ki kažejo na nevarnost precejšnje otežitve njene terjatve. Ker že iz spisa izhaja, da je bil drugi predlog vložen 20. 5. 2013, je s tem dovolj določno opredelila čas, ko je izvedela za novo zatrjevane okoliščine.

10. Ker je tožnica v zvezi z obstojem verjetne nevarnosti odtujitve toženčevega premoženja zatrjevala obstoj novih okoliščin, se pravi okoliščin, za katere je izvedela po odločitvi o prvem predlogu za izdajo začasne odredbe, odločitve o predlogu ni oviral že pravnomočno zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe.

11. Zaradi zmotne presoje, da gre za identičen predlog prvemu predlogu, je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Ker sodišče prve stopnje še ni presojalo predloga po vsebini, ni podlage za odpravo kršitve pred sodiščem druge stopnje.

(1) Prim. sklepe VSL I Cpg 1397/99 z dne 15. 12. 2009, Cp 322/2000 z dne 1. 3. 2000, I Cp 181/2010 z dne 15. 4. 2010, I Cpg 928/2010 z dne 8. 10. 2010 in I Cp 4041/2011 z dne 18. 1. 2012.