Jedro

Postopek nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika je predlagalne narave, pogoj, da sodišče predlagano spremembo dopusti, pa je, da upnik prehod obveznosti na novega dolžnika izkaže z ustrezno listino. Sodna praksa sicer dopušča stališče, da zlasti ob uporabi določbe prvega odstavka 37. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru dolžnikove smrti (lahko) tudi sámo nadaljuje postopek zoper dediče, vendar pa se tudi v tem primeru zahteva sklep o dedovanju kot kvalificirana listina iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ. Če pa prehoda dolga ni mogoče dokazati s sklepom o dedovanju (ker npr. ker ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine – 203. člen ZD, kot je to tudi v konkretnem primeru) se lahko pravno nasledstvo le še dokazuje s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča. Sodišče prve stopnje je pri zapuščinskem sodišču opravilo poizvedbe o dedičih dolžnika, ter ugotovilo, da zapuščinska obravnava po pokojnem dolžniku ni bila opravljena, saj po podatkih iz smrtovnice izhaja, da pokojni ni imel premoženja. Z opravljenimi poizvedbami je torej seznanilo upnika in ga s sklepom pozvalo, naj sporoči, ali predlaga nadaljevanje postopka ter v tem primeru navede tudi osebe, zoper katere predlaga nadaljevanje, obenem pa ga je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izvršbo ustavilo. Tak poziv je skladen z določbami četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj sta, kot rečeno, breme izkazovanja prehoda obveznosti na novega dolžnika in predlagalna dolžnost glede nadaljevanja izvršilnega postopka na upniku, breme poizvedovanja, ki ga v pritožbi upnik nalaga sodišču, pa je pretirano in brez zakonske podlage. Ker upnik takega predloga ni podal, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr.št. I 7585/1995 z dne 17. 7. 1995, ustavilo (točka 1) in predlog upnika z dne 2.8. 2021 za nadaljevanje izvršbe zoper dediče po pokojnem dolžniku A. A., zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki navaja, da s pridobljenim dokumentom z dne 6. 12. 2001 dokazuje, da je imel pokojni vknjiženo lastninsko pravico po darilni pogodbi, zato predlaga nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikove dediče tako, da sodišče pridobil izpis iz zemljiške knjige 15542/2001 in reši morebitno napako iz preteklosti v prid upniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo na podlagi ugotovitev, da dolžnik ob smrti ni imel premoženja, o čemer je bil izdan pravnomočen sklep o dedovanj Okrajnega sodišča v Mariboru opr.št. II D 1899/2020 Z DNE 9. 2. 2021, ki je bil upniku vročen 8. 4. 2021, zato niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka. Upnika je še pozvalo, s sklopom z dne 22. 7. 2021, da sodišču predloži listino, s katero bo veljavno izkazal prehod obveznosti na novega dolžnika, z opozorilom, da bo sicer izvršilni postopek ustavilo.

6. Skladno s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ, ki ureja spremembo dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko upnik predlaga izvršbo zoper novega dolžnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino (oziroma če to ni mogoče, s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku) dokaže, da je obveznost prešla nanj, novi dolžnik pa jo mora v takem primeru prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

7. Postopek nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika je torej glede na navedeno določbo predlagalne narave, pogoj, da sodišče predlagano spremembo dopusti, pa je, da upnik prehod obveznosti na novega dolžnika izkaže z ustrezno listino. Sodna praksa sicer dopušča stališče, da zlasti ob uporabi določbe prvega odstavka 37. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru dolžnikove smrti (lahko) tudi sámo nadaljuje postopek zoper dediče1, vendar pa se tudi v tem primeru zahteva sklep o dedovanju kot kvalificirana listina iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ2. Če pa prehoda dolga ni mogoče dokazati s sklepom o dedovanju (ker npr. ker ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine – 203. člen Zakona o dedovanju – ZD3, kot je to tudi v konkretnem primeru) se lahko pravno nasledstvo le še dokazuje s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča4. 8. Glede na navedeno zakonsko ureditev in upoštevajoč ugotovitve sodišča prve stopnje upnikovim pritožbenim očitkom ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje je namreč pri zapuščinskem sodišču opravilo poizvedbe o dedičih dolžnika, ter ugotovilo, da zapuščinska obravnava po pokojnem dolžniku ni bila opravljena, saj po podatkih iz smrtovnice izhaja, da pokojni ni imel premoženja (pravnomočni sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 1899/2020 z dne 9. 2. 2021, ki je bil upnik vročen 8. 4. 2021). Z opravljenimi poizvedbami je torej seznanilo upnika in ga s sklepom z dne 22. 7. 2021 pozvalo, naj sporoči, ali predlaga nadaljevanje postopka ter v tem primeru navede tudi osebe, zoper katere predlaga nadaljevanje, obenem pa ga je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izvršbo ustavilo. Tak poziv je skladen z določbami četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj sta, kot rečeno, breme izkazovanja prehoda obveznosti na novega dolžnika in predlagalna dolžnost glede nadaljevanja izvršilnega postopka na upniku, breme poizvedovanja, ki ga v pritožbi upnik nalaga sodišču, pa je pretirano in brez zakonske podlage. Ker upnik takega predloga ni podal, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.

9. Pritožba upnika glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Io tem sklep VSL Ip 3138/2013 z dne 12. 7. 2013. 2 Tako tudi Orož, D., Smiselna uporaba Zakona o pravdnem postopku v izvršilnih postopkih v povezavi z informatiziranimi izvršilnimi vpisniki, Pravosodni bilten, 1/2013. 3 Glej, Zupančič, K. in Žnidaršič Skubic, V., Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana, 2009, str. 260. 4 Prav tam, str. 238.