Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotavljalo višino toženkinih dohodkov in drugih prejemkov ter siceršnje premoženjsko stanje, pri odločitvi pa ni upoštevalo trditve, da v zvezi s sklepom pristojnega sodišča lahko razpolaga zgolj s 76 % minimalne plače, ker k predlogu sklepa ni predložila, niti ni navedla, do kdaj naj bi imela sredstva blokirana.

Glede na vsebino določbe šestega odstavka 12.a člena ZST-1 ni bilo ovire, da sodišče prve stopnje samo vpogleda tudi v navedeni sklep (svojega sodišča), saj zatrjevana omejitev (razpolaganje zgolj s 76 % minimalne plače) nedvomno vpliva na ugotovitev premoženjskega stanja toženke. Tudi, če je sodišče prve stopnje menilo, da toženka ni posredovala vseh podatkov o svojih dohodkih, bi moralo ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in toženko pozvati na dopolnitev (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se toženki dovoli obročno plačilo sodne takse za pritožbo v skupnem znesku 939,00 EUR tako, da je takso dolžna poravnati v 10-ih zaporednih mesečnih obrokih, vsak obrok 5. dne v mesecu; v presežku predlog za oprostitev sodne takse zavrnilo; plačilni nalog I P 6/2017 z dne 25. 4. 2019 razveljavilo; odločilo, da sklep učinkuje od 10. 5. 2019 dalje.

2. Zoper odločitev je toženka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse v celoti ugodi, podredno pa sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da Zakon o sodnih taksah (ZST-1) nima postopkovnih določb, kadar pravdna stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila taks, zato bi moralo sodišče pri odločitvi uporabiti Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Če je menilo, da je predlog nepopoln, bi jo moralo sodišče pozvati na dopolnitev vloge (prvi odstavek 67. člena ZUP). Sodišče bi lahko tudi samo poizvedelo pri banki toženke, tako kot je opravilo poizvedbe za drugo premoženje, pri čemer bi se prepričalo, da drži njena navedba, da je blokirana v presežku nad 76 % minimalne plače. Sicer pa se sodišče spreneveda, to isto sodišče, na katerem je zaposlenih le pet sodnikov, je poskrbelo za blokado njenih sredstev. V postopanju sodišča se vidi namerno pristransko obravnavanje toženke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Toženka je predlagala oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Med drugim je navedla, da so ji na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Krškem I Kpd 48395/2018 z dne 19. 4. 2019 blokirana sredstva na vseh njenih računih, ob upoštevanju določbe 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Mesečno tako razpolaga le s 76 % minimalne plače, kar glede na njeno višino 886,63 EUR znaša 673,84 EUR. Sodne takse za pritožbo v višini 939,00 EUR tako ni sposobna plačati brez ogrožanja svojega preživljanja. Soglašala je, da sodišče za ugotovitev njenega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajna, navedla pa je tudi, da so vsi podatki resnični, točni in popolni, za kar prevzema vso premoženjsko odgovornost. 5. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo višino njenih dohodkov in drugih prejemkov ter siceršnje premoženjsko stanje, pri odločitvi pa ni upoštevalo trditve, da v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem I Kpd 48395/2018 z dne 19. 4. 2019 lahko razpolaga zgolj s 76 % minimalne plače, ker k predlogu sklepa ni predložila, niti ni navedla, do kdaj naj bi imela sredstva blokirana.

6. V skladu s šestim odstavkom 12.a člena ZST-1 mora stranka dati sodišču vse podatke iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj stranke in njenih družinskih članov. Namen zakonodajalca je bil, da strankam olajša uveljavitev pravice do oprostitve plačila sodnih taks s tem, da relevantne podatke o premoženju in dohodkih oseb v Republiki Sloveniji pridobivajo sodišča po uradni dolžnosti. Zato ni bilo ovire, da sodišče prve stopnje samo vpogleda tudi v navedeni sklep (svojega sodišča), saj zatrjevana omejitev (razpolaganje zgolj s 76 % minimalne plače) nedvomno vpliva na ugotovitev premoženjskega stanja toženke. Tudi, če je sodišče prve stopnje menilo, da toženka ni posredovala vseh podatkov o svojih dohodkih1, bi moralo ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in toženko pozvati na dopolnitev (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). V postopkih odločanja glede plačila sodnih taks se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse (tretji odstavek 1. člena ZST-1, Ur. l. RS št. 30/2016-ZST-1C). Ker je v konkretnem primeru toženka predlagala oprostitev plačila sodne takse, ki ji je bila naložena v pravdnem postopku, se sicer pritožba nepravilno sklicuje na določbe ZUP.

7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj ponovno odloči o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, še po vpogledu v sklep I Kpd 38395/2018 z dne 19. 4. 2019 (3. točka 365. člena ZPP).

1 da ni navedla, do kdaj naj bi imela sredstva blokirana