Jedro

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika skladno s 34. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) spremeni sklep o izvršbi tako, da dovoli izvršbo na novo izvršilno sredstvo in s tem tudi predmet izvršbe, ima dolžnik pravico do ugovora z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996), pri čemer mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi I 165/1996 z dne 28. 2. 1996 razveljavilo v obsegu zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki tečejo od 1. 1. 2002 dalje do plačila in v tem delu izvršilni postopek ustavilo (I. točka izreka). Prav tako je izvršbo ustavilo za dne 13. 4. 2006 plačan znesek 935,64 EUR in za dne 11. 11. 2003 plačan znesek 8,86 EUR na račun zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov, izvršilnih stroškov in dela zakonskih zamudnih obresti od glavnice (III. točka izreka), medtem ko je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka).

2. Proti zavrnilnemu delu sklepa se dolžnik pravočasno pritožuje. Enako kot v ugovoru trdi, da je bil upnik v izvršilnem postopku že v celoti poplačan, in sicer iz kupnine, pridobljene s prodajo dolžnikovih nepremičnin v k.o. K.. Prav tako upnik ni upošteval že plačane zneske, ki jih je dolžnik plačeval od plače v obdobju, ko je bil zaposlen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika skladno s 34. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) spremeni sklep o izvršbi tako, da dovoli izvršbo na novo izvršilno sredstvo in s tem tudi predmet izvršbe, ima dolžnik pravico do ugovora z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996), pri čemer mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).(1) Dolžnik mora torej zatrjevati pravno pomembna (relevantna) dejstva, to je dejstva, ki preprečujejo izvršbo na novo sredstvo izvršbe (prvi odstavek 55. člena ZIZ) in zanje predložiti dokaze. Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne ter podprte z dokazi.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašal na novo izvršilno sredstvo, to je na rubež in prenos sredstev, ki so na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, in ki bi obenem preprečeval izvršbo s tem sredstvom. V konkretnem primeru, kot je že to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi bili razlogi, ki bi preprečevali izvršbo na novo dovoljeno sredstvo izvršbe, rubež denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen ZIZ) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen ZIZ), kolikor bi šlo za prejemke, nakazane za tekoči mesec (137. člen ZIZ). Teh razlogov dolžnik v ugovoru ni uveljavljal, medtem ko je iz predloga upnika za dovolitev izvršbe na novo sredstvo izvršbe (l. št. 19) razvidno, da je upnik upošteval omejitve iz 101. in 102. člena ZIZ in sodišče je s sklepom o izvršbi z dne 27. 9. 2011, katerega sestavni del je predlog za izvršbo (drugi odstavek 45. člena ZIZ), izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet dovolilo z upoštevanjem teh zakonskih določb o omejitvah in izvzetju iz izvršbe. Organizacijam za plačilni promet je tako naloženo, da ne smejo seči na prejemke dolžnika, ki so izvzeti iz izvršbe oziroma smejo na prejemke, na katere je izvršba omejena, seči le z upoštevanjem omejitev. Prav tako mora organizacija za plačilni promet pri realizaciji izvršbe paziti že po uradni dolžnosti na prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in na zakonske omejitve izvršbe.

6. Ker dolžnik v ugovoru ne uveljavlja ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo na novo sredstvo izvršbe, temveč zatrjuje prenehanje terjatve na podlagi poplačila iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno štelo ugovor za neutemeljenega in ga na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo.

7. Utemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovorne navedbe o nedovoljenosti izvršbe zaradi poplačila upnika iz kupnine, pridobljene s prodajo dolžnikove nepremičnine, kar dolžnik ponovno izpostavlja v pritožbi. Te navedbe, ki smiselno predstavljajo ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 61. člena ZIZ), ne držijo, saj je iz sklepa In 25/2001 z dne 22. 2. 2006 (priloga A3), katerega je predložil upnik, razvidno, da je bil upnik poplačan le za znesek 224.287,90 SIT oziroma 935,64 EUR, in sicer dne 13. 4. 2006, ne pa za celotno terjatev. V tem obsegu, kakor tudi v obsegu dne 11. 11. 2003 plačanega zneska 8,86 EUR, je sodišče upnikovemu umiku predloga za izvršbo sledilo in izvršbo v tem delu ustavilo (III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje).

8. Dolžnik za trditve, da je bila terjatev v izvršilnem postopku poplačana v celoti, ni predložil prav nobenega dokaza, prav tako je pritožbeno sodišče s vpogledom v spisa In 151/1999 in In 25/2001 ugotovilo, da je bil upnik iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine v k.o. K. poplačan le za znesek 224.287,90 SIT oziroma 935,64 EUR, kot tudi, da med strankama ni tekel drug postopek. Ugovorna zatrjevanja o poplačilu terjatve iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, uveljavljena tudi v pritožbi, je kot neutemeljene zaradi tega zavrniti.

9. Dolžnik v pritožbi prvič trdi, da sodišče ni upoštevalo plačil, ki jih je dolžnik plačeval od plače takrat, ko je bil zaposlen. Za te trditve, ki so kot pritožbena novota neupoštevne (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj dolžnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v ugovoru, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za navedbe, ki imajo naravo ugovora po izteku roka (56. člen ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 61. člena ZIZ). Dolžnik jih bo moral uveljavljati posebej, pri čemer bo moral določno navesti, v katerem obdobju je od svoje plače plačeval upniku in v kolikšni višini je plačeval zneske, za vse te trditve pa bo moral v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ tudi predložiti dokaze, s katerimi bo trditve o plačanih zneskih izkazal. 10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).