Jedro

Kazenska ovadba pomeni obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoče dokazovati dejstev, ki so v njej navedena. Ovadbe sicer pogosto vsebujejo pomembne podatke in navedbo pomembnih dejstev, vendar je ta dejstva treba šele dokazovati. Ovadba praviloma ni vir za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev kot so to npr. obdolženčev zagovor, izpovedbe prič, izvedencev, listine in drugi dokazi. S kazensko ovadbo se predvsem dokazuje dejstvo, da je bilo konkretno kaznivo dejanje ovadeno. Bistvena razlika med kazensko ovadbo in obvestilom na podlagi II. odst. 148. člena ZKP je tudi v tem, da je kazenska ovadba podana povsem prostovoljno in samoiniciativno. Zato kazenske ovadbe, čeprav jo je podala priviligirana priča, ki se je pozneje odrekla pričanju, ni mogoče šteti za nedovoljen dokaz in jo uvrstiti med dokazne prepovedi po 8. točki I. odst. 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. F. se zavrne kot neutemeljena.

Po I. odst. 98. člena v zvezi s I. odst. 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mora obdolženec plačati sodno takso kot strošek, ki je nastal s pritožbo zoper sklep.

Obrazložitev

S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna sodnica posameznica Okrajnega sodišča v Celju kot neutemeljen zavrnila predlog obdolženčevega zagovornika za izločitev listin z dne 11.08.2009. Zoper sklep se je zagovornik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni in odloči, da se zagovornikovemu predlogu za izločitev listin ugodi. Pritožnik meni, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da izjave obdolženčeve matere kot priviligirane priče, ne štejejo med izjave in informacije, ki jih je potrebno izločiti iz spisa. Zmotno je prepričanje sodišča prve stopnje, da imajo te listine drugačno pravno naravo od zbiranja obvestil po 148. členu ZKP. Gre za listini, ki vsebujeta izjavo priviligirane priče, privilegija pa ne gre ožiti v škodo obdolženčeve obrambe.

Višji državni tožilec je, na podlagi določb 403. člena ZKP v zvezi z II. odst. 377. člena ZKP, predlagal zavrnitev zagovornikove pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Zagovornik obdolženega je sodišču prve stopnje predlagal izločitev dveh uradnih zaznamkov o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon, ki ju je podala naznaniteljica M. F. v prostorih Policijske postaje v C. dne 01.11.2005 (list. št. ...) in dne 02.11.2005 (list. št. ... in ...). Izjavi sta bili sprejeti na podlagi 147. člena ZKP, kar je tudi izrecno navedeno. V teoriji in v sodni praksi je glede narave kazenske ovadbe sprejeto stališče, da pomeni obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoče dokazovati dejstev, ki so v njej navedena. Ovadbe sicer pogosto vsebujejo pomembne podatke in navedbo pomembnih dejstev, vendar je ta dejstva treba šele dokazovati. Ovadba praviloma ni vir za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev kot so to npr. obdolženčev zagovor, izpovedbe prič, izvedencev, listine in drugi dokazi. S kazensko ovadbo se predvsem dokazuje dejstvo, da je bilo konkretno kaznivo dejanje ovadeno. Bistvena razlika med kazensko ovadbo in obvestilom na podlagi II. odst. 148. člena ZKP (ki pa je bilo predmetni zadevi izločeno iz spisa s sklepom z dne 30.08.2007, opr. št. K 258/2007) je tudi v tem, da je kazenska ovadba podana povsem prostovoljno in samoiniciativno. Zato kazenske ovadbe, čeprav jo je podala priviligirana priča, ki se je pozneje odrekla pričanju, ni mogoče šteti za nedovoljen dokaz in jo uvrstiti med dokazne prepovedi po 8. točki I. odst. 371. člena ZKP. Upoštevajoč navedeno, je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno, saj kazenska ovadba ni obvestilo, ki bi ga na podlagi II. odst. 148. člena ZKP policiji dala mati obdolženega kot priviligirana priča in ki bi ga bilo potrebno po II. odst. 83. člena ZKP izločiti iz kazenskega spisa.

Obdolženčev zagovornik s pritožbo zoper sklep ni uspel in zato mora obdolženec plačati sodno takso po tarifni številki 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki jo sodišče odmeri v primeru zavrženja ali zavrnitve drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste v znesku 30,00 EUR. Z odločbo pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Celju z dne 25.05.2009, opr. št. Bpp 153/2009, je bila obdolžencu odobrena tovrstna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, razen plačila sodne takse.