Jedro

Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe je zgolj procesni sklep, s kaerim se ne odloča o vsebinskih vprašanjih, zato sodišče o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbisane družbe ne odloča v kontradiktornem postopku.

Zahtevana kontradiktornost je strankam zagotovljena v postopku pri odločanju o ugovoru. Z nevročitvijo sklepa o izvršbi novima dolžnicama pred izdajo izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe sodišče prve stopnje tako ni kršilo nobenih določb izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prva dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo izvršbo zoper dolžnika družbo V d.o.o., zaradi izbrisa iz sodnega registra, odločilo, da se le-ta nadaljuje zoper dolžnikovi pravni naslednici - M.Ž. in S.Ž. in slednjima naložilo plačilo upnikovih stroškov postopka v znesku 26.900,00 SIT.

Prva dolžnica, M.Ž., nasprotuje temu, da bi se izvršba nadaljevala in izvršila zoper njo. Pritožbo je vložila po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V prvi vrsti zatrjuje, da ji v postopku ni bila dana možnost obravnavanja, saj ji sodišče prve stopnje sklepa o izvršbi, s katerim je bila zoper prvotnega dolžnika - družbo V d.o.o. izvršba dovoljena, ni nikoli vročilo. S tem je sodišče absolutno bistveno kršilo določbe ZPP. Hkrati sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava, konkretno uporabo odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-135/00-77 z dne

9. 10. 2002, ker v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, da je imela v izbrisani družbi položaj pasivnega družbenika.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04, v nadaljevanju ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 do 46/2005-US, v nadaljevanju ZIZ).

ZIZ dopušča, da se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če upnik izkaže prehod obveznosti z javno ali s po zakonu overjeno listino (4. odstavek 24. člena ZIZ). Sklep o nadaljevanju je tako le procesni sklep, za izdajo katerega zadošča, da upnik z javno oziroma s po zakonu overjeno listino (to pa so lahko v primeru nadaljevanja izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe bodisi sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra, bodisi podatki iz sodnega registra ali objava sklepa o izbrisu v Uradnem listu Republike Slovenije) izkaže, da je bila oseba, zoper katero predlaga nadaljevanje izvršbe, v času izbrisa te družbe v sodnem registru vpisana kot njen družbenik. Slednja pa lahko nato z ugovorom izkaže, da obveznosti izbrisane družbe nanjo niso prešle (12. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ). Vloga družbenika, v kateri le-ta zatrjuje, da obveznosti izbrisane družbe nanj niso prešle, se tako obravnava kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ, vložen po izteku roka, in se o tem vprašanju ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe. Očitek pritožnice, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno upoštevalo odločbo ustavnega sodišča, je zato neutemeljen. O njeni trditvi, da obveznosti prvotne dolžnice nanjo niso prešle, ker v tej družbi ni imela položaja aktivnega družbenika, bo tako moralo odločati sodišče prve stopnje kot o ugovoru po izteku roka. Sicer pa je pritožnica tak ugovor že vložila skupaj z obravnavano pritožbo.

Glede na opisano naravo sklepa o nadaljevanju izvršbe in pogojev za njegovo izdajo pa je neutemeljen tudi drugi pritožbeni razlog, da je bila pritožnici z nevročitvijo sklepa o izvršbi odvzeta možnost obravnavanja. Kot že obrazloženo, je sklep o nadaljevanju zgolj in samo procesni sklep, s katerim se ne odloča o vsebinskih vprašanjih, zato sodišče o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisanega dolžnika ne odloča v kontradiktornem postopku.

Zahtevana kontradiktornost postopka je strankam zagotovljena v postopku pri odločanju o ugovoru. Tako stališče in dosedanjo sodno prakso potrjuje tudi odločba ustavnega sodišča, opr.št. U-I-351/2004 z dne 20.10.2005, s katero je le-to razveljavilo 4. odstavek 24. člena ZIZ in določilo način odločanja sodišč pri nadaljevanju prekinjenih izvršilnih postopkov do odprave ugotovljenega neskladja.

V 17. točki te obrazložitve je tako ustavno sodišče med drugim navedlo, da morajo sodišča pri odločanju o nadaljevanju prekinjenega postopka novemu dolžniku sklep o izvršbi sicer vročiti, vendar šele skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka in ne že pred njegovo izdajo, novi dolžnik pa ima nato možnost vložiti ugovor, o katerem odloči sodišče prve stopnje, zoper to odločitev pa ima dolžnik še možnost vložiti pritožbo. Z nevročitvijo sklepa o izvršbi novima dolžnicama pred izdajo izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe sodišče prve stopnje tako ni kršilo nobenih določb izvršilnega postopka, bo pa sklep o izvršbi v nadaljevanju postopka moralo vročiti obema dolžnicama in o ugovoru prve dolžnice, ki ga je podala v samostojni vlogi istočasno z obravnavano pritožbo, odločiti po opravljenih vročitvah.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi dolžnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo njeno pritožbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Ker prva dolžnica s pritožbo ni uspela, mora sama kriti stroške pritožbenega postopka (5. odstavek 38. člena ZIZ v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).