Jedro

Sodišče lahko v postopku neprave obnove kazenskega postopka pri izreku nove enotne kazni upošteva samo tiste okoliščine, ki so bile že upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo je izvenobravnavna sodnica Okrožnega sodišča v Celju na podlagi 407. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), razsodila, da se predlogu obsojenca ugodi in se v odločbi o kazni spremenijo pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 4. 12. 2019, opr. št. III K 38666/2019, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 10. 3. 2020, opr. št. I Kp 38666/2019, s katero mu je bila izrečena kazen dveh let in štirih mesecev zapora in stranska kazen izgona tujca iz Republike Slovenije za čas petih let, Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 5. 3. 2020, opr. št. I K 13640/2020, s katero mu je bila izrečena kazen enega leta in enajstih mesecev zapora ter stranska kazen izgona tujca iz Republike Slovenije za čas petih let in Okrožnega sodišča v Kopru z dne 23. 12. 2019, opr. št. I K 38668/2019, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 27. 2. 2020, opr. št. III Kp 38668/2019, s katero mu je bila izrečena kazen enega leta in šestih mesecev zapora, tako, da se mu po prvem odstavku 55. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 3. in 7. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1 in 1. točko prvega odstavka 407. člena ZKP izreče enotna kazen petih let in osmih mesecev zapora in stranska kazen izgona tujca iz Republike Slovenije za čas petih let. Po prvem odstavku 55. člena KZ-1 je prvo sodišče obsojencu v izrečeno enotno kazen zapora vštelo čas že prestane zaporne kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Celju z dne 4. 12. 2019, opr. št. III K 38666/2019, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 10. 3. 2020, opr. št. I Kp 38666/2019 ter delno prestano zaporno kazen po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 5. 3. 2020, opr. št. I K 13640/2020, ki jo prestaja od 23. 11. 2021 dalje.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je obsojenec pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbeni razlog po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP in sicer izpodbija odločbo o kazenski sankciji. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa, da pritožbeno sodišče samo odloči in enotno izrečeno kazen zapora zniža na pet let in štiri mesece.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obsojenec izpostavlja, da je tujec, ki slabo razume slovenski jezik, zaradi česar je na prestajanju zaporne kazni v slabšem položaju od ostalih obsojencev, ki so slovenski državljani. Kazen prestaja korektno in se spoštljivo obnaša do zaposlenih in soobsojencev, spoštuje hišni red in ostala navodila, ki urejajo življenje in bivanje v zavodu. Sodišče prve stopnje bi pri odmeri enotne kazni lahko upoštevalo tudi, da se na prestajanju kazni zapora nahaja že dalj časa. Lahko bi za mnenje zaprosilo zavod.

6. Po določbi 1. točke prvega odstavka 407. člena ZKP se pravnomočna sodba sme spremeniti tudi brez obnove kazenskega postopka, če je bilo v dveh ali več sodbah zoper istega obsojenca pravnomočno izrečenih več kazni, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku. Po drugem odstavku istega člena, sodišče v primeru iz 1. točke prvega odstavka z novo sodbo spremeni prejšnje sodbe glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen. Pravila o odmeri enotne kazni za dejanja v steku vsebuje KZ-1 v 53. členu. Sodišče prve stopnje je v obsojenčevem primeru pravilno uporabilo določbo 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, ki predpisuje, da če je za kazniva dejanja v steku sodišče določilo kazen zapora, mora biti enotna kazen večja o vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči tridesetih let zapora. Po prejšnjih pravnomočnih sodbah so bile obsojencu izrečene kazni: dveh let in štirih mesecev zapora, enega leta in enajstih mesecev zapora ter enega leta in šestih mesecev zapora. Seštevek teh kazni znaša pet let in devet mesecev zapora, kar pomeni, da je bila enotna kazen iz pritožbeno izpodbijane sodbe v trajanju petih let in osmih mesecev zapora izrečena povsem zakonito, v skladu z zgoraj citiranim zakonskim določilom.

7. Iz točke 8 obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri višine enotne kazni upoštevalo vse olajševalne in obteževalne okoliščine, ki so jih pri izreku posamičnih kazni upoštevala sodišča, ki so te kazni izrekla. Na strani olajševalnih okoliščin je bilo v prejšnjih pravnomočnih sodbah upoštevano, da je v kazenskih zadevah Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. III K 38666/2019 in Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 38668/2019, obsojenec priznal krivdo, v kazenski zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. I K 13640/2020, pa sklenil sporazum o priznanju krivde. Na strani obteževalni okoliščin pa je bilo še zlasti izpostavljeno obsojenčevo specialno povratništvo.

8. Sodišče lahko v postopku neprave obnove kazenskega postopka pri izreku nove enotne kazni upošteva samo tiste okoliščine, ki so bile že upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah. Morebitne novo nastale okoliščine, naj si bodo obteževalne ali olajševalne, pri združitvi kazni niso upoštevne. Zato sodišče druge stopnje kot neutemeljene zavrača pritožbene očitke obsojenca, ko ta graja zaključke prvega sodišča zgolj zaradi tega, ker pri odmeri enotne kazni ni upoštevalo okoliščin, ki so nastale po izreku posameznih kazni (težave pri prestajanju zaporne kazni zaradi slabšega razumevanja jezika, daljše prestajanje zaporne kazni in spoštovanje zavodskega hišnega reda). Gre za okoliščine, ki pa so lahko upoštevne pri uveljavljanju pogojnega odpusta v smislu določb 88. člena KZ-1 ter 105. do 107. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).

9. Ko je pritožbeno sodišče po presoji predmetne kazenske zadeve ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi se sodba izpodbija, niti ni našlo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

10. Obsojenec je brez vsakršnega premoženja, brez sredstev za preživljanje, nahaja pa se na prestajanju daljše prostostne kazni. Zato ga je tudi pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-te ogroženo njegovo vzdrževanje.