Jedro

Sklepčnost tožbe pomeni presojo, ali utemeljenost tožbenega zahtevka (po materialnem pravu) izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (člen 318/1-3 ZPP).

Tožeča stranka uveljavlja plačilo zavarovalnine na podlagi sklenjenega nezgodnega zavarovanja, ki je vključeno v VIP polico avtomobilskega zavarovanja. Niti v tožbi niti kasneje ne navaja dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine iz tega naslova, saj ne zatrjuje invalidnosti tožnikov, ki bi lahko bilo morebitna podlaga za njuna zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da glasi: "Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki Z. T. 780.000,00 SIT skupaj z zamudnimi obrestmi za čas od 1.6.2005 do plačila in da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki M. L. znesek 880.000,00 SIT skupaj z zamudnimi obrestmi za čas od 1.6.2005 do plačila.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki v roku 15 dni stroške pravdnega postopka v znesku 39,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila." Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki v roku 15 dni stroške pritožbenega postopka 147,78 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je zahtevek tožeče stranke po temelju glede odškodninske odgovornosti tožene stranke utemeljen.

Tožena stranka je vložila zoper sodbo pravočasno pritožbo. Navaja, da gre v navedenem primeru za nameščeno oziroma fingirano prometno nesrečo. Zato je potrebno ugotoviti, ali je do nedopustnega ravnanja sploh prišlo. Tožnik mora s stopnjo prepričanja dokazati, ne le, da je do dogodka prišlo, temveč, da je do njega prišlo na zatrjevan način. Sodišče se v sodbi ni opredelilo do poročila D.K. in ni obrazložilo, zakaj ni sprejelo dokaza z njegovim zaslišanjem. Po mnenju pritožbe je sodišče tudi napačno presojalo mnenje izvedencev ter napačno razumelo in povzelo izvedeniško mnenje I. M. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev o utemeljenosti podlage tožbenega zahtevka oprlo na ugotovitev, da sta tožnika po izvedenem dokaznem postopku uspela dokazati vzročno zvezo med nastalo škodo in škodnim dogodkom, kajti tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da naj bi bila prometna nezgoda, v kateri sta tožnika utrpela škodo, nameščena oziroma fingirana. Kot nesporno med strankama pa je ugotovilo dejstvo, da je bilo v času škodnega dogodka vozilo Volvo S60, v katerem sta se tožnika poškodovala kot sopotnika, zavarovano pri toženi stranki na podlagi zavarovalne police VIP avtomobilskih zavarovanj št. ..., ki zajema nezgodno zavarovanje za sopotnike. Upoštevajoč trditveno podlago tožeče stranke v obravnavani zadevi, pa lahko sodišče druge stopnje sprejme le drugačno materialnopravno stališče, kot je zgoraj navedeno. Trditvena podlaga tožeče stranke namreč ne omogoča materialnopravnega sklepa o obstoju podlage odškodninske odgovornosti tožene stranke. Kar se tiče ugotovitev sodišča, da niso dokazane trditve tožene stranke o fingirani prometni nesreči, pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zaključkov, saj so posledica izvedenega dokaznega postopka, v katerem je sodeloval tudi izvedenec cestnoprometne stroke. Vendar ta zaključek zadošča zgolj za ugotovitev, da tožeča stranka ni ravnala v nasprotju z 9. oz. 10. točko 10. člena Zavarovalnih pogojev NE-2003, ne pa za ugotovitev obstoja temelja odškodninske odgovornosti tožene stranke, kakršen sledi iz njenih trditev.

Iz tožbe izhaja, da tožnika zahtevata plačilo odškodnine, ker sta bila kot sopotnika poškodovana v prometni nesreči dne 24.3.2005, v vozilu last prve tožnice, ki ga je upravljal voznik A. T. Tožnika v tožbi zahtevata plačilo odškodnine za telesne poškodbe in nevšečnosti med zdravljenjem iz naslova AO - plus zavarovanja po polici zavarovanja avtomobilske odgovornosti št. ... za osebno vozilo reg. št. ..., ki je bilo last tožnice (priloga A16). Potem, ko je tožena stranka v odgovoru na tožbo ugovarjala zahtevi za plačilo odškodnine iz naslova AO - plus zavarovanja, ker je to le zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 28.5.2007 spremenila trditve tako, da je zahtevala plačilo odškodnine na podlagi iste police avtomobilskega zavarovanja, vendar iz naslova nezgodnega zavarovanja voznika in potnikov po pogojih NE-2003 (splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb) in MV-2003 (posebni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb in potnikov pri vožnji z motornimi in drugimi vozili). Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da nobeno od navedenih zavarovanj nima za posledico odškodninsko odgovornost tožene stranke glede na dejstva, ki jih je tožeča stranka zatrjevala v tožbi in kasnejših vlogah, zato je mogoč le zaključek, da tožba ni sklepčna. Sklepčnost tožbe namreč pomeni presojo, ali utemeljenost tožbenega zahtevka (po materialnem pravu) izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. tč. 1. odstavka 318. člena ZPP). Tožnika od tožene stranke zahtevata plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo za telesne bolečine in nevšečnosti, ki sta jih utrpela v prometni nezgodi. Iz VIP police avtomobilskih zavarovanj št. ..., na katero se tožnika sklicujeta, izhaja, da pokriva v tej polici sklenjeno dodatno zavarovanje k osnovnemu obveznemu zavarovanju avtomobilske odgovornosti po pogojih AO - plus - 04, le zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Tožnika pa v tožbi navajata, da sta bila v prometni nezgodi poškodovana kot sopotnika. Navedena zavarovalna polica pa v točki VII res vsebuje tudi dogovor o sklenitvi nezgodnega zavarovanja voznika in štirih potnikov po pogojih NE-2003 in MV-2003. Navedeni splošni pogoji, ki so sestavni del pogodbe, urejajo pogodbene odnose med zavarovalnico in zavarovancem za dogovorjene načine zavarovanj, in sicer za primer smrti zaradi nezgode, trajne izgube splošne delovne sposobnosti (invalidnost), dnevne odškodnine, pogrebnine, stroške zdravljenja (1. člen Splošnih pogojev NE-2003). Iz zavarovalne pogodbe, na katero se tožnika sklicujeta v trditveni podlagi tožbe, pa izhaja, da je nezgodno zavarovanje sklenjeno le za primer nezgodne smrti in stoodstotne invalidnosti voznika in sopotnikov. Tožeča stranka, ki v obravnavani zadevi izrecno uveljavlja plačilo zavarovalnine na podlagi sklenjenega nezgodnega zavarovanja, ki je vključeno v VIP polico avtomobilskega zavarovanja, pa niti v tožbi, niti kasneje, ne navaja dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine iz tega naslova, saj ne zatrjuje invalidnosti tožnikov, ki bi lahko bilo morebitna podlaga za njuna zahtevka. Ker takšna tožba ni sklepčna, saj ne omogoča zaključka o obstoju odškodninske odgovornosti tožene stranke, mora sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi in na podlagi 358. člena ZPP spremeniti sodbo sodišča prve stopnje tako, da se tožbeni zahtevek zavrne. Pri tem pritožbeno sodišče ni presojalo drugih navedb pritožbe, ki niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

Če sodišče spremeni odločbo, odloči o stroških vsega postopka (2. odstavek 165. člena ZPP). Ker tožeča stranka v pravdi ni uspela, mora toženi stranki povrniti stroške postopka (154. člen ZPP), pri čemer je pritožbeno sodišče odločalo le o povrnitvi tistih stroškov, katere je tožena stranka v zahtevi za povračilo opredeljeno navedla (2. odstavek 163. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, pri čemer se stroški tožene stranke nanašajo na plačilo sodne takse za pritožbo.