Jedro

ZIZ ne določa roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.

Vročitev je lahko pravilna tudi, če pisanje ni vročeno osebno stranki, temveč pride do nadomestne vročitve. Zgolj opustitev navedbe razmerja osebe, ki je pisanje prevzela, do dolžnika, ne privede nujno do nezakonitosti vročitve; taka bi bila vročitev le, če bi bilo pisanje izročeno osebi, ki ne more biti prejemnik.

Dolžnik zgolj s trditvami, da podpis na vročilnici ni njegov, glede na pravila o nadomestni vročitvi, ni podal zadostne trditvene in dokazne podlage, s katero bi izpodbil pravilnost vročitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo pravnomočnost in izvršljivost sklepa o izvršbi z dne 16. 3. 2000 (I. točka izreka sklepa), zavrnilo stroškovni predlog upnika z dne 14. 1. 2014 (II. točka izreka sklepa) in z dne 16. 5. 2014 (III. točka izreka sklepa) ter odločilo, da je upnik dolžan dolžniku v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti stroške predloga za razveljavitev pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 13. 12. 2013 v višini 114,22 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči deveti dan od vročitve tega sklepa dalje do plačila (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnikov predlog ni prepozen. Sodišče je že na podlagi 11. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zavezano postopati hitro, zato so tudi roki za stranke krajši, opozarja pa še na določbo 56. člena ZIZ, ki je uporabljiva tudi v postopku razveljavitve klavzule pravnomočnosti. Po tej določbi sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru. Trditev, da mu pošiljka ni bila pravilno vročena in da sklepa ni prejel, mora tako dolžnik postaviti takoj, ko je to možno. Dolžnik torej ne more najprej ugovarjati zoper sklep z ugovorom po roku, ki ga je v predmetni zadevi vložil 15. 1. 2013 in v katerem se do pravnomočnosti in izvršljivosti sploh ni opredeljeval, iz česar je sklepati, da to dejstvo sploh ni bilo sporno, nato pa skoraj po enem letu 16. 12. 2013 vložiti predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa, zoper katerega je že ugovarjal. Tak predlog je prepozen, saj dolžnik ni izkazal, zakaj teh navedb ni mogel podati že prej, zato ga je treba zavreči. V zvezi z vročitvijo sklepa o izvršbi upnik vztraja, da dolžnik v nobeni od svojih vlog ne zatrjuje niti ne izkazuje, da sklepa o izvršbi ni prejel. Zatrjuje in dokazuje le, da podpis na povratnici ni njegov. O tem se sodišče sploh ni opredelilo. Upnik meni, da četudi dolžnik trdi, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen na način, kot to določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni nobenega dvoma, da mu je bil vročen in da je tudi rok za vložitev pravnega sredstva že potekel. Dolžnik je namreč že vložil ugovor po izteku roka, na tej podlagi pa je treba zaključiti, da klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more več izpodbijati. Sodišče je v obrazložitvi sklepa zapisalo, da je dolžnik uspel izpodbiti domnevo resničnosti vsebine povratnice, saj je dokazal, da je ni sam podpisal. Sodišče je presodilo, da je na upniku trditveno in dokazno breme o tem, da je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku veljavno opravljena tako, da je bil sklep vročen kateremu od odraslih članov gospodinjstva, hišniku ali sosedu. Upnik se s tem ne strinja in meni, da je trditveno in dokazno breme o tem, da sklep ni bil vročen na ta način, na dolžniku. Dejstva o članih dolžnikovega gospodinjstva in sosedih namreč upniku niso znana in niso v njegovi sferi. O tem se sodišče sploh ni opredelilo. Upnik poudarja, da je bil sklep vročen na naslovu, na katerem dolžnik biva še danes, zato je dolžnik tisti, ki bi moral zatrjevati, kdo so bili člani njegovega gospodinjstva in ostale osebe ter da podpis na vročilnici ni njihov, to dejstvo pa tudi dokazati. Ker tega ni storil, bi bilo treba njegov predlog zavrniti. Upnik se sklicuje še na VSC Sklep I Kp 292/2009 z dne 23. 2. 2010, iz katerega izhaja, da mora prejemnik, ki ni naslovnik pošiljke, napisati svoje razmerje do naslovnika, vendarle pa zgolj zaradi te pomanjkljivosti vročitev še ni nezakonita. Taka postane, če je pošiljka vročena nekomu, ki ne more biti prejemnik, takih okoliščin pa obdolženec v tisti zadevi ni zatrjeval in tudi ni izpodbijal veljavnosti morebitne nadomestne vročitve v smislu, da pošiljka ni bila vročena odraslemu članu gospodinjstva. Če je torej na obdolžencu breme, da trdi in dokaže, da pošiljka ni bila vročena članu gospodinjstva, je tako breme še toliko bolj na dolžniku v izvršilnem postopku. Predlaga spremembo sklepa tako, da se dolžnikov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zavrne in dolžniku v plačilo naložijo vsi stroški, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena ZIZ). Neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (drugi odstavek 42. člena ZIZ). Predpogoj za nastop pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe je pravilna vročitev odločbe stranki – šele s pravilno vročitvijo stranka pridobi možnost seznanitve s sodbo/sklepom, s tem pa se zagotavlja tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja pravilno vročena. Institut, ki to zagotavlja, je potrdilo o vročitvi (prim. 149. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravilno izpolnjeno potrdilo o vročitvi dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Potrdilo o vročitvi ima lastnosti javne listine in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje, če se ne dokaže nasprotno (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Dolžnik je v predmetni zadevi 13. 12. 2013 vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 16. 3. 2000. V predlogu je zatrjeval, da na povratnici, ki naj bi izkazovala vročitev sklepa o izvršbi, ni njegov podpis, poleg tega pa je iz žiga na povratnici razvidno, da naj bi jo sodišče prejelo že 17. 4. 1999, čeprav je bil sklep o izvršbi izdan šele 16. 3. 2000. V dokazne namene je predlagal vpogled v povratnico, vpogled v pooblastilo s svojim podpisom, zaslišanje dolžnika in postavitev izvedenca grafologa. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku dolžnikovemu predlogu ugodilo in potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi razveljavilo.

7. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da upnikove navedbe o nepravočasnosti predloga, ki jih je podal že v vlogah z dne 14. 1. 2014 in 16. 5. 2014 in ki jih ponavlja tudi v pritožbi, niso utemeljene. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da 42. člen ZIZ za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ne določa nobenega roka, določba 56. člena ZIZ, na katero opozarja pritožba, pa v postopku s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ni uporabljiva, saj se izrecno nanaša zgolj na ugovor po izteku roka. Sodišče prve stopnje je tako postopalo pravilno, ko je dolžnikov predlog obravnavalo vsebinsko in ga ni zavrglo kot prepoznega.

8. Upnik v pritožbi tudi navaja, da se je dolžnik s sklepom o izvršbi nedvomno seznanil, saj je že vložil ugovor po izteku roka, torej mu je ugovorni rok že iztekel. Take navedbe v postopku pritožbene presoje pravilnosti odločitve o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, v katerem dolžnik izpodbija pravilnost vročitve sklepa o izvršbi, niso pravno pomembne. Šele v primeru, ko (če) se ugotovi, da vročitev ni bila pravilna, postane dejanska seznanitev s sklepom o izvršbi v smislu šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravno odločilna za presojo pravočasnosti ugovora, ki ga je dolžnik v predmetni zadevi vložil hkrati s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, o njem pa bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.

9. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sprejelo na podlagi izvedeniškega mnenja grafologa B. P., ki je ugotovil 75% verjetnost, da dolžnik vročilnice ni podpisal. Štelo je, da je dolžnik s tem izpodbil domnevo o osebni vročitvi sklepa o izvršbi. Upnikovim trditvam, da dolžnik ni izkazal, da ni morda prišlo do nadomestne vročitve družinskemu članu ali sosedu, ki jih ponavlja skozi celoten postopek, ni sledilo z obrazložitvijo, da upnik dokaznega bremena v zvezi z nadomestno vročitvijo ni zmogel. Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je taka odločitev napačna.

10. Po 142. členu ZPP, kot je veljal v času vročanja, v zvezi s 15. členom ZIZ se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec, če naslovnika ne najde, poizve, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v prvem in drugem odstavku 140. člena tega zakona, pod pogoji, navedenimi v tem členu, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje (drugi odstavek 142. člena). Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. členu oziroma 141. členu tega zakona in velja, da je s tem vročitev opravljena (tretji odstavek 142. člena). Prvi odstavek 140. člena določa, da če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja (prvi odstavek 141. člena).

11. Vročitev je torej lahko pravilna tudi, če pisanje ni vročeno osebno stranki, temveč pride do nadomestne vročitve (pri čemer je opozoriti, da zgolj opustitev navedbe razmerja osebe, ki je pisanje prevzela, do dolžnika še ne privede nujno do nezakonitosti vročitve; taka bi bila vročitev le, če bi bilo pisanje izročeno osebi, ki ne more biti prejemnik po zgoraj citiranih določbah). Dolžnik je v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti trdil in izkazoval le, da sklep o izvršbi ni bil vročen osebno njemu, podal pa ni nobene trditvene podlage o morebitni nadomestni vročitvi v skladu z zgoraj citiranimi določbami, na kar skozi celoten postopek opozarja upnik. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zmotno presodilo, da je upnik tisti, ki zatrjuje nadomestno vročitev, in ocenilo, da dokaznega bremena glede tega ni zmogel - upnik je namreč le zatrjeval, da dolžnik zgolj s trditvami, da podpis na vročilnici ni njegov, glede na pravila o nadomestni vročitvi ni podal zadostne trditvene in dokazne podlage, s katero bi izpodbil pravilnost vročitve. Sodišče prve stopnje je torej trditveno in dokazno breme (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) v zvezi s pravilnostjo vročitve napačno prevalilo na upnika, sklep pa je zato v tem delu obremenjen s pritožbeno uveljavljano relativno bistveno kršitvijo določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa (vključno z odločitvijo o stroških, ki je odvisna od odločitve o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi).

12. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo ob upoštevanju zgoraj navedenega in ob pravilni razporeditvi trditvenega in dokaznega bremena o dolžnikovem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ponovno odločiti.

13. Višje sodišče je odločitev o priglašenih pritožbenih stroških na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločitev.