Jedro

Po OPN so na zadevnem območju dovoljene gradnje kozolcev pod pogojem (med drugim), da gre za gradnjo v neposredni bližini obstoječe kmetije in sicer tako, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo. Definicija pojma neposredna bližina obstoječe kmetije pa iz OPN ne izhaja, tako da je gradnja dopustna, če je v majhni oddaljenosti od kmetije in je namenjena njenemu delovanju.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Tolmin št. 351-73/2013 z dne 16. 10. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničin zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta-lesenega kozolca, na zemljišču parc. št. 326/2 k.o. A. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica vložila zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo lesenega kozolca na zemljišču, ki se po veljavnem Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (v nadaljevanju OPN) nahaja na drugem območju kmetijskih zemljišč-K 2. Iz priloge 2 OPN izhaja, da je na navedenem območju možna postavitev predvidenega objekta v neposredni bližini obstoječe kmetije, in sicer tako, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo. Objekt ne sme povzročati fragmentacije kmetijskih zemljišč. Toženka ugotavlja, da pogoj neposredne bližine obstoječe kmetije v obravnavanem primeru ni izpolnjen, saj je zemljišče nameravane gradnje od najbližjega stavbnega zemljišča oddaljeno 73 m. Da bi bil navedeni pogoj izpolnjen, bi moral biti nameravani objekt postavljen na zemljišču, ki je v neposrednem fizičnem stiku s stavbnimi zemljišči kmetije.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pritrdil je stališču toženke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj gradnje v neposredni bližini obstoječe kmetije niti pogoj, da bosta obstoječ objekt na zemljišču s parc. št. 326/3 k.o. A. in novozgrajen kozolec funkcionalno povezana z obstoječo kmetijo.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da kljub temu, da Občina Tolmin nima položaja stranke, se upravni organ prve stopnje sklicuje na mnenje Občine Tolmin glede zaprošenega gradbenega dovoljenja. Poudarja, da je zaprošena gradnja na območju dvorišča kmetije v neposredni bližini na razdalji 100 m. Navedeno pomeni, da predmetni kozolec, lesene konstrukcije, neposredno služi namenu in potrebam tožničine kmetije, ter ne za druge namene, drugo uporabo ali za druge uporabnike. Predlaga izvedbo ogleda kraja in oceno obsega predmetne kmetije ter izvedbo dokazov z zaslišanjem tožnice z izvedencem kmetijske ali gradbene stroke. Kot zmotno ocenjuje stališče toženke, da morajo biti vsi objekti na kmetiji neposredno naslonjeni drug na drugega. Takšno stališče je po njenem strokovno napačno tudi zato, ker je splošno znano, da je shranjevanje sena v kozolec požarno nevarno in lahko pride do samovžiga. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženka pa prošnji in vlogi tožnice za izdajo gradbenega dovoljenja ugodi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da zemljišče nameravane gradnje nezahtevnega objekta-kozolca leži v območju K2 (druga kmetijska zemljišča), kjer so po 128. členu OPN dovoljene gradnje objektov, ki neposredno služijo izvajanju agrarnih operacij in gradnje objektov v skladu s prilogo 2 tega odloka. Po 5. točki priloge 2 OPN so na območju K2 dovoljene gradnje kozolcev pod pogojem, da gradnja znotraj SK, Skj, A in IK ni izvedljiva in da gre za gradnjo v neposredni bližini obstoječe kmetije in sicer tako, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo. Objekt ne sme povzročiti fragmentacije kmetijskih zemljišč.

Izpodbijana odločba temelji na stališču, da ne gre za gradnjo v neposredni bližini obstoječe kmetije, saj gradnja spornega objekta ni predvidena na zemljišču, ki je v neposrednem fizičnem stiku s stavbnimi zemljišči kmetije, saj je zemljišče predvidene gradnje od najbližjega stavbnega zemljišča oddaljeno cca. 73 m. Za takšno razlago pa po presoji sodišča v OPN ni podlage, kar pravilno ugovarja tožnica.

Iz OPN ne izhaja definicija pojma neposredna bližina obstoječe kmetije. Zato je navedeni pojem treba razlagati v smislu OPN kot celote in drugega pogoja, navedenega v 5. točki priloge 2 OPN, in sicer, da mora biti zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo. Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika izhaja, da neposredna bližina pomeni majhno krajevno oddaljenost, funkcionalna povezanost pa pomeni povezanost glede na namen, uporabnost. Navedeno pomeni, da je treba 5. točko priloge 2 OPN razlagati tako, da je pod navedenimi pogoji (v kolikor znotraj SK, Skj, A in IK gradnja ni izvedljiva) na območju predvidene gradnje dopustna gradnja kozolca, če je v majhni oddaljenosti od kmetije, in je namenjen njenemu delovanju. Pri tem je treba najprej ugotoviti, kaj sploh pomeni pojem kmetija in ali morda tožničina kmetija celo zajema območje nameravane gradnje. Tožnica v tožbi namreč navaja, da se nameravana gradnja nahaja „na območju dvorišča kmetije“ Po 4. členu ZKme-1 je kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Kmetijska dejavnost je po 2.1. točki 3. člena ZKme-1 gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod "01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin","01.2 Gojenje trajnih nasadov", "01.3 Razmnoževanje rastlin","01.4 Živinoreja", "01.5 Mešano kmetijstvo" in "01.06 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov. Pojma kmetija zato ni mogoče enačiti s pojmom objekta, kot zmotno meni toženka.

Prav to, da bo kozolec namenjen namenu in potrebam kmetije (spravilu sena), ki se nahaja na območju ali v neposredni bližini nameravane gradnje, pa zatrjuje tožnica ves čas postopka.

Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka materialno pravo uporabiti v smislu razlage, kot jo je podalo sodišče, v tem obsegu pa po potrebi dopolniti ugotovljeno dejansko stanje.

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR.

Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).