Jedro

Tožena stranka (društvo) popolne taksne oprostitve ne more doseči. Kljub temu za pravico do pritožbe in pravico do pravnega varstva ne more biti prikrajšana, ker je taksno obveznost z delno oprostitvijo plačila mogoče znižati na minimalen znesek.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi tako, da se toženo stranko oprosti plačila 172,00 EUR sodne takse za postopek s pritožbo. Tožena stranka je v roku 15. dni od prejema tega sklepa dolžna plačati 8,00 EUR sodne takse za pritožbo zoper sodbo na račun Okrajnega sodišča v Kočevju, Ljubljanska cesta 26, Kočevje št. SI56 0110 0845 0084 126, referenca: SI00400010001713, z navedbo namena plačila P 17/2013.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje.

2. Pritožuje se tožena stranka. Navaja, da od zaprtja transakcijskega računa v letu 2011 ni prejela kakršnihkoli finančnih sredstev. Izrecno zavrača, da bi poslovala mimo transakcijskega računa. Navaja, da so negativna finančna situacija, njeni vzroki in posledice obširno pojasnjeni v spisu. Poslovni računovodski izkazi že več let izkazujejo negativno stanje, kar ji onemogoča prijavljanje na kakršnekoli javne razpise v okviru lokalnega, državnega oz. mednarodnega nivoja. Obrazložitev prvostopenjskega sodišča označuje za nerazumljivo. Prilaga sklep Upravnega odbora društva z dne 24.3.2014, ki vsebuje obrazložitev poslovnega izida za leto 2013. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po četrtem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks (za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka), če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Peti odstavek 11. člena ZST-1 sodišču nalaga presojo takó premoženjskega kot finančnega in likvidnostnega stanja stranke. Oprostitev plačila sodne takse v celoti za pravno osebo, kar društvo je, z zakonom ni predvidena. Tudi plačilo sodne takse torej sodi med tista, za poslovanje nujno potrebna sredstva, ki jih morajo člani društva zagotoviti, če želijo skupne interese uresničevati (enako kot npr. za vodenje knjigovodske evidence in izdelavo ter predložitev računovodskih izkazov ...). Eden od virov sredstev, sicer zelo omejen vir finansiranja, so tudi prispevki članov društva. Ker je taksno obveznost z delno oprostitvijo plačila mogoče znižati na minimalen znesek, tožena stranka za pravico do pritožbe in pravico do pravnega varstva kljub temu, da popolne taksne oprostitve ne more doseči, ne more biti prikrajšana.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je transakcijski račun tožene stranke od 20.7.2011 zaprt. Podatki iz bilance stanja za leto 2013 potrjujejo trditev tožene stranke, da denarnih sredstev nima. Iz izkaza poslovnega izvida za leto 2013 je sodišče prve stopnje razbralo, da v letu 2013 prihodkov iz dejavnosti ni imela, ni pa tem podatkom sledilo, ker Občina K. predvideva tudi sredstva za socialno varstvo ranljivih skupin in razpisuje sredstva za financiranje humanitarnih organizacij in ker je v 18. čl. toženkinih Pravil predvideno, da sredstva za svojo dejavnost pridobiva iz javnih sredstev, prihodkov od fundacij za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, dotacij iz proračunskih in drugih javnih sredstev ter drugih fundacij, skladov in ustanov, pravnih in fizičnih oseb, prispevkov uporabnikov ali posebnih socialnih programov, članarin in prispevkov članov. Ker ni indicev, da bi tožena stranka poslovala z gotovino, pritožbeno sodišče, drugače kot prvostopenjsko sodišče, verjame, da tožena stranka virov sredstev ni izkoristila. V pritožbi je pojasnila, da ji negativni računovodski izkazi že več let onemogočajo prijavljanje na javne razpise v okviru lokalnega, državnega oz. mednarodnega nivoja. Računovodski podatki pa izkazujejo tudi, da niti članarine člani ne plačujejo.

6. Izjavo tožene stranke, da premičnega in nepremičnega premoženja nima, potrjujejo podatki bilance stanja za leto 2013. Edina v bilanci stanja evidentirana sredstva, so kratkoročna poslovne terjatve v znesku 38.387,00 EUR, ki pa jih obveznosti presegajo. Na veliko finančno stisko kaže dejstvo, da je tožena stranka transakcijski račun pred tremi leti zaprla zaradi odprave stroškov vodenja računa.

7. Táko premoženjsko stanje tožeči stranki omogoča zgolj minimalno plačilo sodne takse za postopek s pritožbo. Pritožbeno sodišče jo je določilo v višini 8,00 EUR, v preostalem delu pa je tožena stranka plačila te taksne obveznosti oproščena. Če taksa v danem roku ne bo plačana, se bo v skladu s tretjim odstavkom 105.a čl. Zakona o pravdnem postopku štelo, da je pritožba umaknjena; v tem primeru je tožena stranka dolžna plačati takso, ki je v tarifnem delu ZST-1 predvidena za zaključek postopka z umikom pritožbe.

8. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. Zakona o pravdnem postopku.