Jedro

V takih okoliščinah, ko se priča zgolj enkrat do tedaj neopravičeno ni odzvala na vabilo na zaslišanje, izostanek z naroka 19. 11. 2019 pa je opravičila in tudi ustrezno izkazala z zdravniškim opravičilom, po presoji pritožbenega sodišča ni bilo pogojev za odreditev prisilne privedbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom priči N. F. naložilo plačilo stroškov prisilne privedbe na sodišče v višini 78,80 EUR v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, sicer se izterjajo prisilno.

2. Zoper tak sklep se pritožuje priča, ki v pritožbi navaja, da je vsak svoj izostanek pravočasno opravičila, zadnji je bil zdravniški, ker je v staležu zaradi nosečnosti in je bil dostavljen direktno na sodišče. Očitno ni prišel pravi čas v roke sodnice, kar je tudi potrdila na obravnavi, pa tudi opravičilo se je našlo. Ker je trenutno brez službe in je v težkem finančnem položaju, upa, da bo njena pritožba pozitivno rešena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče v predmetni zadevi, v kateri je tekel postopek zoper obdolženega mladoletnika, kot pričo vabilo N. F. in ker se ta na vabila sodišča ni odzvala, je bila odrejena prisilna privedba na sodišče. Prisilno privedbo je 23. 12. 2019 realizirala Policijska postaja ..., ki je priglasila stroške prevoza s službenim vozilom v višini 4,00 EUR za prevoženih 40 km ter stroške porabljenih ur policistov v višini 74,80 EUR (4 ure po 18,70 EUR na uro), skupaj torej 78,80 EUR.

5. Prvi odstavek 146. člena ZP-1 določa, da obdolženec, oškodovanec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, zastopnik obdolžene pravne osebe, priča, izvedenec in tolmač plačajo ne glede na izid postopka o prekršku stroške svoje privedbe, preložitve dejanja v postopku o prekršku in druge stroške, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen znesek sodne takse. Iz tega besedila jasno izhaja, da je odločilen kriterij za odmero krivdno povzročenih stroškov okoliščina, da je te stroške povzročila priča po svoji krivdi. Ali je procesni udeleženec povzročil stroške po lastni krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga mora v konkretnem primeru presoditi sodišče. Pri tej presoji pa je ključno vprašanje, ali je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti, oziroma so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izgone nastanku nepotrebnih stroškov.1

6. Pregled spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami je pokazal, da je priča N. F. bila vabljena na zaslišanje za dne 26. 8. 2019 (l. št. 12), a je svoj izostanek telefonsko opravičila s sklicevanjem na zdravstvene razloge (l. št. 13). Nato je bila sicer vabljena za dne 16. 9. 2019 (vabilo na l. št. 22), vendar vabilo po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni bilo izkazano (l. št. 28). Vabljena je bila tudi za dne 10. 10. 2019 in je vabilo prejela 19. 9. 2019 (l. št. 33), vendar v spisu ni nobenega podatka o tem, da bi bila zaslišana oz. da se vabilu ni odzvala. Ponovno je bila vabljena za dne 19. 11. 2019 (l. št. 48 - 49), izostanek pa je opravičila z vlogo na l. št. 52, ki ji je priložila zdravniški opravičili pod prilogama C1 in C2. Iz teh prilog izhaja, da je bila tega dne na pregledu po hospitalizaciji in da se priporoča še en teden počitka v bolniškem staležu. Na opravičilu je sodnica označila, da ga je videla 20. 11. 2019, vendar je kljub temu z odredbo z dne 2. 12. 2019 na l. št. 54 (ki jo je izdala strokovna sodelavka) bil odrejen prisilni privod.

7. V takih okoliščinah, ko se priča zgolj enkrat do tedaj neopravičeno ni odzvala na vabilo na zaslišanje, izostanek z naroka 19. 11. 2019 pa je opravičila in tudi ustrezno izkazala z zdravniškim opravičilom, po presoji pritožbenega sodišča ni bilo pogojev za odreditev prisilne privedbe. (Zdravniško opravičilo sicer ni sestavljeno na predpisanem obrazcu, vendar pa priča tudi ni bila opozorjena na to, da bi bilo upoštevno zgolj zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu). Glede na to, da je svoj izostanek opravičila in na ta način poskušala preprečiti nastanek teh stroškov ter da je glede na procesno situacijo sodišče prve stopnje preuranjeno odredilo prisilno privedbo, v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče šteti, da je te stroške krivdno povzročila priča, zaradi česar ni podlage, da bi ji sodišče naložilo te stroške v plačilo.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ob smiselni uporabi devetega odstavka 163. člena ZP-1 razveljavilo.

1 Glej komentar P. Čas in N. Orel k 146. členu ZP-1 v Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 675. Avtorici se v tem delu sklicujeta na komentar mag. Štefana Horvata v Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 219.