Jedro

Vračunanje daril in volil v dedni delež je medsebojna dolžnost in pravica sodedičev. Sodišče ga ne opravi po uradni dolžnosti, ampak le, če ga dediči zahtevajo. Trditveno in dokazno breme za obstoj in vrednost darila, ki naj se vračuna sodediču v dedni delež, je na dediču, ki zahteva vračunanje.

Upravitelj zapuščine je pooblaščenec dedičev za posle rednega upravljanja in ohranjanje vrednosti zapuščine. Vse ostale posle za dediče lahko sklepa le z odobritvijo sodišča. Kadar sodišče za upravitelja zapuščine postavi odvetnika, mora slednji poročati o stanju poslov in po opravljenem poslu podati račun. Za opravljeni posel je upravičen do običajnega plačila po Odvetniški tarifi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Dedinja A. A. krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki A izreka ugotovilo obseg zapuščine po zapustnici (nepremičnine v k. o. B., C., D., E., naštete v točki I/a-e; denarna sredstva na TRR pri banki X. v višini 2.048,20 EUR, neizplačani pokojninski prejemki ZPIZ v višini 841,36 EUR in denarna sredstva od prodaje vrednostnih papirjev - 5.690,57 EUR, točka I/f-h), kdo sta zakonita dediča (točka II) in da sta dediščino sprejela (točka III). Za zakonita dediča je na podlagi zakona in podanih dednih izjav razglasilo otroka zapustnice - hčer A. A. in sina G. G., vsakega do 1/2. V točki C je odredilo vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah, izplačilo denarnih sredstev dedičema vsakemu do 1/2, in sicer izplačilo denarnih sredstev od prodaje vrednostnih papirjev v obsegu, zmanjšanem za stroške upraviteljice zapuščine. Slednje je odmerilo v točki D v višini 1.281,97 EUR ter odločilo, da sta jih dolžna kriti dediča, vsak do 1/2, ter da si jih sme upraviteljica izplačati iz sredstev zapuščine (zneska 5.690,57 EUR).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo s petimi dodatki, vloženimi od 7. 12. do 18. 12. 2023, dedič G. G. Navaja, da izpodbija sklep v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj višje sodišče sklep spremeni tako, da ga v celoti zavrne, umakne oziroma vrne okrajnemu sodišču v ponovno odločanje po zakonu. Po pritožnikovem mnenju je sklep napačen, ker sodišče ni upoštevalo njegovega "nujnega deleža" in darilne pogodbe z dne 4. 12. 1970, ki ga ves čas uveljavlja za parcelo 132/5 za gradnjo hiše v velikosti 1/4 do celote in za hišo 121 ob smrti mame v letu 2010. Za vrednotenje naj se uporabi cenitev nujnega deleža po vrednosti (ceni), ki je navedena v zapisu pogodbe, ki jo hrani zemljiška knjiga v Kamniku, to je 42.000,00 EUR za 1/4 od celote, kar znaša pritožnikov nujni delež. Pojasnjuje, zakaj ni plačal predujma za cenitev, čeprav je bil opozorjen na posledice (zato, ker se je iz evidence dednega deleža že izgubil gozd). Uveljavlja nepopolno ugotovitev dednega deleža mame, ki naj se ovrednoti po cenah GURS oziroma razdeli v naravi vsakemu dediču do 1/2. Nadalje pojasnjuje, zakaj ni sprožil pravde po napačnem in nepotrebnem napotitvenem sklepu v zvezi s premoženjem, ki ga je mama pridobila v zapuščinskem postopku po očetu. Sodnica je še v zapisnik obravnave z dne 5. 7. 2022 zapisala, da se mami odvzame ta delež, pridobljen s tožbo P 82/2009, ker dedič ni vložil tožbe, na katero je bil napoten. Vendar tožbe ni vložil, ker je mama še vedno vpisana v zemljiški knjigi in je to preveril 6. 11. 2023 ter sporočil sodnici. Prosil je, naj skliče narok za izdajo delnega sklepa, sodnica pa je ekspresno izdala izpodbijani sklep in to premoženje upoštevala. Hudo je kršeno materialno pravo v zvezi z upoštevanjem nujnega deleža, ker ga sodišče ni ugotavljalo zaradi neplačanega predujma. Cenitvi je nasprotovala dedinja A. A. Sodišče ne upošteva zakonov, ampak želje dedinje, ki se ne strinja z dedičevimi priglašenimi stroški in pogrebnimi stroški. Vse stroške je specificiral, postavil jih je kot skrbnik za posebni primer, postavljen v postopku denacionalizacije. Omenja predlog za izločitev razpravljajoče sodnice in predsednice sodišča, ki sta bila zavrnjena. Priznava, da je podal na sodišče preštevilne vloge, in sicer zaradi sodnice, ki nanje ni nikoli odgovorila, ampak ga je napotila, naj si poišče pravno pomoč. Odvetnika si ni vzel zaradi previlikih stroškov in premajhne dediščine. To je uveljavljal tudi pri odločitvi sodišča za postavitev skrbnice zapuščine. Ni imel možnosti, da bi bil upoštevan njegov predlog, da bi bil za skrbnika zapuščine imenovan on, ki bi prodajo vrednostnih papirjev izpeljal brez stroškov. Odvetnici je z nasveti pomagal, ona pa je izstavila račun za 1.281,27 EUR. Kršene so določbe Zakona o dedovanju. Mati je v začetku 2009 pisno in ustno povedala dedinji, da je že poplačana, ali pa naj se poplača z nujnim deležem, ki ga bo pridobila iz denacionalizacije, ki jo je na svoje stroške vodil dedič G. G. 3. Na pritožbo sta odgovorila dedinja po pooblaščeni odvetniški družbi in upraviteljica zapuščine. Obe predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Dedinja obrazloženo prereka vse pritožbene navedbe in zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka. Upraviteljica zapuščine pa pojasnjuje, da jo je dedič le enkrat poklical po telefonu, ji samoiniciativno dajal nasvete in navodila, vendar je prodajo vrednostnih papirjev opravila v skladu s sklepom sodišča in predpisi, ne pa na podlagi njegovih nasvetov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik v pritožbenem roku, ki se je iztekel 18. 12. 2023, vložil pet dopolnitev pritožbe. Vse so pravočasne, zato jih je pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo, predloga dedinje, naj jih zavrže, pa ni upoštevalo.

6. Izpodbijani sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP1 v zvezi s 163. členom ZD2). Ker je odločitev pravilna, bo pritožbeno sodišče odgovorilo le na ključne pritožbene očitke.

7. Pritožnik predlaga, da sodnica, ki je vodila zapuščinski postopek, po 70. členu ZPP "odstopi", ker ni več primerna za vodenje tega postopka, in naj sama spremeni izpodbijani sklep. Očita ji nepravilno vodenje postopka, sprejemanje napačnih odločitev (sklepi o napotitvi na pravdo, sklep o upravitelju zapuščine, pozivni sklep za plačilo predujma, neupoštevanje nujnega deleža pritožnika, neupoštevanje priglašenih terjatev pritožnika), neodgovarjanje na njegove vloge in neenakopravno obravnavo dedičev.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da sta tako pritožnik kot sodedinja na prvi stopnji predlagala izločitev sodnice zaradi okoliščin, ki naj bi vzbujale dvom o njeni nepristranskosti, in sicer dedinja zaradi očitkov o pristranskem vodenju postopka v njeno škodo in v korist pritožnika, katerega interese v postopku naj bi ščitila s pretiranim obravnavanjem njegovih predlogov. Že to dejstvo dokazuje, da so neutemeljeni pritožnikovi očitki o neenaki obravnavi pritožnika in dedinje v njegovo škodo.

9. Zahtevi obeh dedičev za izločitev sodnice sta bili zavrnjeni3. Pritožnik z vztrajanjem o neprimernosti sodnice za vodenje postopka smiselno izpodbija sklep, s katerim je bila njegova zahteva za izločitev sodnice zavrnjena. Vendar s kritiko njenega vodenja postopka ne more uspeti. V pretežni meri graja (ne)pravilnost sprejetih sklepov, ki jih je med postopkom izdala sodnica. Vsebinsko polemiziranje s temi odločitvami ne more prinesti uspeha tudi v primeru, če bi imel pritožnik prav. Postopkovne kršitve ali v odločbah sprejeta pravna stališča, ki so bila po pritožnikovem mnenju zmotna, je imel možnost v postopku izpodbijati s pravnimi sredstvi. Postopki s pravnimi sredstvi so namenjeni prav odpravi tovrstnih napak oziroma zmot. Smoter postopka za izločitev sodnika pa je le v zagotovitvi nepristranskega sojenja, kot odrazu ustavne pravice do sodnega varstva. S tega vidika je v ospredju presoja sodnikove ambivaletnosti kot poštene razpetosti med obe stranki: pa naj si gre za njegovo vnaprejšnje osebno prepričanje o zadevi (subjektivni kriterij) ali za zagotavljanje enakih možnosti obema strankama, ki v očeh razumnega posameznika ali javnosti izključuje vsak dvom o njegovem delu (objektivni kriterij4), zato ni dovolj, da se pritožnik ne strinja z zanj neugodnimi odločbami, ki jih je izdala sodnica. Dejstvo, da pri vodenju postopka in sprejemu sodnih odločb ni sledila vsem pritožnikovim predlogom, ne vzbuja dvoma o njeni nepristranskosti. Predlog za njeno izločitev je bil tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zavrnjen. Smiselno zatrjevane kršitve po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

10. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Sodišče prve stopnje je vestno, natančno in popolno obravnavalo vse pritožnikove pravno relevantne predloge, ki jih je podajal bodisi pisno bodisi ustno na zapuščinski obravnavi. Na narokih je z dedičema obravnavalo relevantna vprašanja o obsegu zapuščine, vključno v povezavi z vzporednim zapuščinskim postopkom po pokojnem očetu obeh dedičev. Pritožbene navedbe, da je sodnica "razlastila" zapustnico glede premoženja, ki ga je slednja izločala v zapuščinskem postopku po pokojnem možu (očetu pritožnika), nimajo opore v nobenem zapisniku zapuščinske obravnave niti v izpodbijanem sklepu. Pritožnik v pritožbi izrecno priznava, da je v izpodbijanem sklepu to "sporno" materino premoženje vključeno v obseg njene zapuščine. Torej za izpodbijanje sklepa o obsegu zapuščine v tem delu nima več pravnega interesa, kot pravilno opozarja dedinja v odgovoru na pritožbo.

11. Tudi pritožbene trditve, da sodnica ni odgovorila na njegove (večkratne) zahteve (med drugim tudi o tem, kaj je s "spornim" premoženjem), so protispisne. Odgovori sodnice na pritožnikove vloge so na primer na red. št. 86, 137. 12. S podatki spisa so ovržene nadaljnje pritožbene navedbe, da se pritožnik ni mogel izjaviti o zavarovanju in upravljanju z zapuščino. Na predlog dediča glede zavarovanja zapuščine je sodišče opravilo narok in izdalo ustrezne sklepe, ki so bili vsi vročeni pritožniku in se je o njih lahko izjavil. Sklep o zavrnitvi njegovega predloga za izdajo delnega sklepa in za postavitev upraviteljice zapuščine na red. št. 85 je pravnomočen. Zato ga v tem postopku ni mogoče več izpodbijati. Zmotno je pritožbeno stališče, da se pritožnik o njem ni mogel izjaviti. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je možnost pritožbe imel, a je ni izkoristil (sklep o domnevi umika pritožbe zaradi neplačane sodne takse je na red. št. 91 spisa). Če stranka pravice do izjave ne izkoristi, se na kršitev načela kontradiktornosti ne more sklicevati.

13. Navedene kršitve tudi ni, ker je sodišče izdalo končni sklep brez nadaljnjega naroka zapuščinske obravnave. Sklep o dedovanju je končna meritorna in deklaratorna odločba zapuščinskega sodišča, v kateri so sprejeti zaključki o dednopravnih učinkih zapustnikove smrti, do katerih vodi dejansko stanje, ugotovljeno na zapuščinski obravnavi. Na njej sodišče z dediči pretrese vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pravico do dediščine, velikost dednega deleža in volilo (207. člen ZD). O teh pravicah odloči sodišče praviloma, ko sprejme od prizadetih oseb potrebne izjave. Ves čas postopka pa mora gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo.

14. Pritožnik v pritožbi sam pove, da je sodišče po zadnjem naroku zapuščinske obravnave opozarjal na zemljiškoknjižno stanje v zvezi z "spornim" premoženjem, ki ga je zapustnica izločala v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče tudi te njegove predloge obravnavalo. Opravilo je uradne poizvedbe o zemljiškoknjižnem stanju zapustničinega premoženja. Na tej podlagi je ugotovilo obseg zapuščine (po zemljiškoknjižnih podatkih in skladno z izjavo pritožnika). Ob takih podatkih spisa, ko so bila v dolgotrajnem, zaradi spornih dejstev večkrat prekinjenem zapuščinskem postopku, z dediči celovito in popolno obravnavana vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, dedni naslov in dediče, so bili tudi po presoji pritožbenega sodišča podani pogoji za sprejem končne odločitve (sklepa o dedovanju), brez nadaljnjega naroka. Očitanih kršitev postopka, ker ga sodišče ni izvedlo, ni zagrešilo.

15. Dejansko stanje o obsegu zapuščine je pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče ga je obravnavalo z dediči na več narokih zapuščinske obravnave in ga glede nepremičnin ugotovilo na podlagi uradno pridobljenih podatkov zemljiške knjige. Pritožnik v pritožbi prvič omenja, da ni upoštevan gozd, k. o. H. 302/0, ki naj bi ga mati podedovala v letu 2015. 16. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi pritožnik na to premoženje opozoril v tem zapuščinskem postopku, niti da je v zemljiški knjigi vpisano na zapustnico. Šele iz odgovora na pritožbo je mogoče razbrati, da gre za premoženje, ki je predmet drugega zapuščinskega postopka po drugi zapustnici (D 106/2009 - po pokojni materi tukajšnje zapustnice), ki še ni končan. Očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede obsega zapuščine so torej tudi v tem delu neutemeljeni. O zatrjevanem prezrtem premoženju bo odločeno v drugem zapuščinskem postopku.

17. Pritožnik ponavlja očitke o nepravilnostih v postopku in napačni pravnomočni sodbi o neveljavnosti oporoke zapustnice. S tem ne more omajati pravilne odločitve sodišča, da je dedni naslov za dedovanje po zapustnici zakon in ne njena (neveljavna) oporoka. Zapuščinski postopek je bil namreč zaradi spornih dejstev o veljavnosti oporoke prekinjen do pravnomočnosti pravde, na katero je bila napotena dedinja. Pravda je pravnomočno končana. Vprašanje veljavnosti oporoke je bilo kot predhodno vprašanje za izdajo sklepa o dedovanju pravnomočno rešeno v pravdi. Zapuščinsko sodišče je na pravnomočno sodbo pravdnega sodišča vezano.

18. Prav tako pritožnik ne more več izpodbijati pravilnosti pravnomočnih sklepov, s katerima sta bila dediča zaradi spornih dejstev o obsegu zapuščine in vštevanju daril v njuna dedna deleža napotena na pravdo, ker so tudi ti sklepi pravnomočni. Dediča sta bila o posledicah napotitve na pravdo opozorjena. Sodišče je potek zapuščinskega postopka, napotitve na pravdo in izide pravdnih postopkov povzelo v obrazložitvi in pojasnilo, katera pravna vprašanja je moralo v postoku reševati, katera predhodna vprašanja je reševalo samo in katera so bila rešena v pravdah ter kako.

19. Pritožnik obširno graja odločitev sodišča o nevštevanju darila dedinji v njen dedni delež. Trdi, da ga je sodišče neupravičeno prikrajšalo za njegov nujni delež na parc. št.132/5 in hiši 121 k. o. B., ker ni založil predujma za cenilca. Očita, da je bil neutemeljeno napoten na pravdo glede tega premoženja (darila), napačno in nepotrebno terjan za plačilo predujma ter da je zapustnica določila, da je dedinja z darilom dedno poplačana oziroma naj se ji všteje v njen dedni delež.

20. Vračunanje daril in volil v dedni delež (kolacija) omogoča, da dobijo tisti sodediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik dal darila za življenja, ali jim je naklonil volila v oporoki, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Po razveljavitvi oporoke se pritožnik na v oporoki določeno vračunanje darila dedinji v njen dedni delež ne more več sklicevati. Sodišče prve stopnje pa je njegovo zahtevo za "nujni delež" na navedenem darilu pravilno obravnavalo kot zahtevo za vračunanje prejetega darila v dedni delež sodedinje.

21. Vračunanje daril in volil v dedni delež je medsebojna dolžnost in pravica sodedičev. Sodišče ga ne opravi po uradni dolžnosti, ampak le, če ga dediči zahtevajo (58. člen ZD). Trditveno in dokazno breme za obstoj in vrednost darila, ki naj se vračuna sodediču v dedni delež, je na dediču, ki zahteva vračunanje.

22. Sodišče je ugotovilo, da je bil pritožnik v zvezi z zahtevkom za vračunanje darila napoten na pravdo zaradi spora med dediči o tem, kaj je darilo predstavljalo v času daritve. O pravilnosti napotitvenega sklepa je bilo odločeno (VSL I Cp 1697/2022 z dne 8. 11.- 2022 na red. št. 184 spisa) in pritožniku pojasnjeno, da zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o dejanskih vprašanjih, ki so med dediči sporna. Če dedič ne ravna po sklepu sodišča, se nadaljuje zapuščinska obravnava in se dokonča ne glede na zahtevke, glede katerih so bili dediči napoteni na pravdo (četrti odstavek 213. člena ZD), na kar je bil pritožnik ob izdaji vsakokratnega sklepa o napotitvi na pravdo posebej opozorjen.

23. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje pritožnik v pravdi s svojim zahtevkom o vrsti darila ni uspel, ker je bila tožba zavržena. Zato je moralo sodišče prve stopnje nadaljevati zapuščinski postopek po podatkih o darilu, s katerim je razpolagalo. Opraviti bi bilo treba oceno vrednosti prejetega darila ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (52. člen ZD). Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da je za oceno vrednosti darila potrebno strokovno znanje, ki ga samo nima in je zato potrebna postavitev izvedenca (243. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

24. Zmotno je pritožnikovo naziranje, da cenitev z izvedenci ni bila potrebna. V prvi vrsti zato, ker sam še v pritožbi predlaga najmanj dve različni vrednosti, ki naj bi jih sodišče upoštevalo (po vrednosti GURS in po vrednosti, ki naj bi bila domnevno ocenjena v neki pogodbi, ki naj bi jo sodišče pridobilo po uradni dolžnosti), in še delitev v naravi. In drugič zato, ker dedinja z njegovimi predlogi glede vrednosti darila ni soglašala. Če med dediči ni soglasja o vrednosti darila, ki naj se vračuna sodediču v njegov dedni delež, lahko njegovo vrednost sodišče določi le s pomočjo strokovnjakov - izvedencev.

25. Trditveno in dokazno breme za obstoj in vrednost darila, ki naj se vračuna v dedni delež sodedinje, je bilo na pritožniku, ki je vračunanje zahteval, in ne na dedinji, ki je darilo prejela. Zato je bil k založitvi sredstev za izvedbo dokaza z izvedencem pravilno pozvan pritožnik in ne dedinja. Stroške za izvedbo dokaza mora založiti stranka v skladu s pravili o dokaznem bremenu. Sankcija za nespoštovanje obveznosti plačila predujma v določenem roku je opustitev izvedbe dokaza (tretji odstavek 153. člena ZPP). Neugotovljeno dejansko stanje, ki je posledica neizvedenega dokaza zaradi neplačanega predujma, gre v škodo stranke, ki nosi dokazno breme. ZD ne vsebuje posebnih določb o dokazovanju z izvedencem. Skladno s 163. členom ZD se uporabijo navedene določbe ZPP. Sodišče jih je pravilno uporabilo in ocenilo, da je pritožnik z opustitvijo plačila predujma umaknil zahtevo za vračunanje darila v dedni delež sodedinje. Pritožnik priznava, da je bil na take posledice opustitve plačila pozvanega predujma izrecno opozorjen. Pravilne odločitve, da se vračunanje zaradi njegove pasivnosti ne opravi (57. člen ZD), z ničemer ne omaje.

26. V zapuščinskem postopku in s sklepom o dedovanju zapuščinsko sodišče ne odloča o terjatvah zapustnikovih upnikov, o dolgovih zapuščine (obveznostih, ki nastanejo šele po smrti zapustnika - npr. pogrebni stroški) in o medsebojnih terjatvah dedičev, razen, če terjatev med dediči ni sporna. Lahko jih le ugotovi in na dejstvo, da so bile v zapuščini prijavljene, opozori v obrazložitvi sklepa, kot je to v obravnavanem primeru pravilno storilo sodišče prve stopnje. Ob pravilni nadaljnji ugotovitvi, da so bile vse dedičeve priglašene terjatve za sodedinjo sporne, je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da bo pritožnik lahko uveljavljal (sporne) terjatve zoper sodedinjo v pravdnem postopku.

27. Pritožnik smiselno izpodbija še sklep o stroških upraviteljice zapuščine in o načinu izplačila skupnih stroškov.

28. Sklep o imenovanju odvetnice za upraviteljico zapuščine za upravljanje z delom zapuščine (vrednostni papirji, na red. št. 85 spisa) je pravnomočen. Pritožnik ga glede izbire osebe upravitelja ne more več izpodbijati.

29. Upravitelj zapuščine je pooblaščenec dedičev za posle rednega upravljanja in ohranjanje vrednosti zapuščine. Vse ostale posle za dediče lahko sklepa le z odobritvijo sodišča. Kadar sodišče za upravitelja zapuščine postavi odvetnika, mora slednji poročati o stanju poslov in po opravljenem poslu podati račun (771. in 772. člen OZ5). Za opravljeni posel je upravičen do običajnega plačila po Odvetniški tarifi (778. člen OZ).

30. Podatki spisa potrjujejo pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upraviteljica naloženo delo opravila pravilno in skladno z navodili sodišča in dedičev. Sodišče ji je namreč v soglasju z obema dedičema odrejalo ukrepe, upraviteljica je o stanju poslov redno poročala in podala končni račun z obračunom svojih stroškov po Odvetniški tarifi. Pritožniku so bila vsa njena poročila in računi vročeni v izjavo. Nasprotne pritožbene trditve so protispisne. Z vztrajanjem, da bi bil sam primernejši (cenejši) upravitelj zapuščine in da je upraviteljici svetoval in usmerjal njeno delo, ne omaje pravilnih ugotovitev sodišča, da je odvetnica opravila naročene posle. Podanemu obračunu odvetnice je na prvi stopnji ugovarjal predvsem zato, ker se ni strinjal z njeno postavitvijo. Pavšalne, nekonkretizirane in zato vsebinsko nepreverljive so tudi pritožbene navedbe o višini odmerjenih stroškov (češ da jih pritožnik ne prizna, ker so previsoki). Ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišče pri obračunu stroškov ne najde napak in kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Sklep o višini skupnih stroškov je pravilen. Enako velja za sklep o načinu plačila skupnih stroškov, ki je pravilno oprt na četrti odstavek 145. člena in drugi odstavek 174. člena ZD, kar je jasno in pravilno obrazloženo že v razlogih na strani 4 do 5 izpodbijanega sklepa.

31. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ni storilo uveljavljenih niti drugih kršitev določb postopka in materialnega prava, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 265. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

32. O stroških pritožbenega postopka dedinje je odločeno na podlagi prvega odstavka 174. člena ZD. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pogoji iz tretjega odstavka 174. člena ZD niso podani, zato je zavrnilo njen predlog, naj ji pritožnik povrne stroške pritožbenega postopka.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št, 15/1976 s spremembami. 3 Zahteva dediča s sklepom predsednice sodišča Su 57/2022 z dne 7. 7. 2022 - red. št. 164 spisa; zahteva dedinje s sklepom Su 52/2023 z dne 16. 5. 2024 - red. št. 207 spisa. 4 VSRS sklep Cp 20/2019 z dne 28. 3. 2019. 5 Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001, s spremembami.