Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da na strani predlagatelja od določitve preživnine ni prišlo do takšnih sprememb, ki bi utemeljevale znižanje preživnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog s katerim je predlagatelj predlagal, da se preživnina, ki jo je dolžan plačevati za svoja mladoletna otroka in sicer za L. 137,97 EUR in za Ž. 168,63 EUR zniža na 100,00 EUR za vsakega. Odločilo je še, da mora predlagatelj nasprotni udeleženki povrniti 628,40 EUR njenih pravdnih stroškov.

2. Takšen sklep s pravočasno pritožbo izpodbija predlagatelj. Sklep izpodbija v celoti, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) s predlogom, da pritožbeno sodišče glede na spremenjene okoliščine preživnino zniža. 3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem nepravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje: - da je imel predlagatelj ob sklenitvi sodne poravnave s katero je bila preživnina določena 790,00 do 870,00 EUR plače, nekaj časa je prejemal plačo 1.300,00 EUR bruto za poln delovni čas, od 12. 12. 2020 pa je brezposeln in prejema denarno socialno pomoč; - da je bila nasprotna udeleženka v času sklenitve sodne poravnave brezposelna in je prejemala 525,70 EUR denarne socialne pomoči, sedaj je zaposlena in prejema 700,00 do 720,00 EUR plače; - da živi predlagatelj skupaj s svojim očetom v očetovi hiši, kjer plačuje le stroške bivanja; - da živi nasprotna udeleženka v najemniškem stanovanju, za katerega plačuje 170,00 EUR najemnine, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se okoliščine niso tako spremenile, da bi bil zahtevek za znižanje preživnine utemeljen. Čeprav je ostal predlagatelj brez zaposlitve, to še ne pomeni, da ni sposoben pridobivati sredstev in tako poskrbeti za preživljanje svojih mladoletnih otrok.

7. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zniža ali zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (197. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Po določilu 190. člena DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist tako, da preživnina zagotavlja uspešen telesen in duševni razvoj otroka.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da na strani predlagatelja od določitve preživnine ni prišlo do takšnih sprememb, ki bi utemeljevale znižanje preživnine. Sama izguba zaposlitve ne pomeni tudi zmanjšanja zmožnosti predlagatelja za pridobivanje dohodka, saj predlagatelj niti ne trdi, da ne bi bil zdrav in za delo sposoben, zato izguba zaposlitve ne more pomeniti, da ni več dolžan po svojih najboljših močeh poskrbeti za svoja dva mladoletna otroka.

9. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1, zato je na podlagi določila 353. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep).

10. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154., prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).