Jedro

Če kot udeleženec postopka nastopa nekdo, ki to ne more biti, mora sodišče najprej zahtevati od tožeče stranke, naj popravi v tožbi (oz. v nepravdnem postopku v predlogu), kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. To lahko opusti le, če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, kar pa mora tudi obrazložiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za sodno določitev meje med parcelo št. 241/2 in 241/8, obe k. o. X. Tako je ravnalo zato, ker je menilo, da prva predlagateljica ne more biti stranka nepravdnega postopka.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožujejo predlagatelji. Navajajo, da bi jih moralo sodišče najprej vsaj pozvati, naj predlog popravijo ali ukrenejo kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko udeleženec nepravdnega postopka. Menijo, da je zaključek sodišča, da predloga ni mogoče popraviti, materialnopravno napačen. Sklicujejo se na to, da je Okrajno sodišče v Celju s sklepom Dn. št. 171003/2014 z učinkom od 1. 8. 2014 pri nepremičnini parc. št. 241/2 k. o. X kot solastnike nepremičnin vpisalo A. D., I. P., N. D. B. in Stanovanjsko zadrugo B., vse na podlagi vzpostavitve listine (razdelilne pogodbe o določitvi premoženjskih razmerij med zadrugo in zadružnikom). Deloma so torej v zemljiško knjigo že bili vpisani pravni nasledniki Stanovanjske zadruge B. z učinkom od 1. 8. 2014 dalje. Preostali del pravnih naslednikov pa je po oceni predlagateljev še mogoče vpisati.

Predlagatelji še opozarjajo, da predloga ni vložila Stanovanjska zadruga B. sama, ampak njeni pravni nasledniki.

3. Prva nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z 80. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka postopka. Višje sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da neznani pravni nasledniki Stanovanjske zadruge B. ne morejo biti udeleženci postopka(1). Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za situacijo, ko bi bilo mogoče priznati lastnost stranke v skladu z določbo 3. odstavka 76. člena ZPP. Razlogi sodišča prve stopnje o tem vprašanju so pravilni.

6. Utemeljeno pa pritožniki opozarjajo, da mora sodišče v skladu s 1. odstavkom 81. člena ZPP, kadar ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka (oz. udeleženec nepravdnega postopka), pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahtevati od tožeče stranke (oz. predlagatelja), naj popravi v tožbi (oz. v nepravdnem postopku v predlogu), kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Sodišče prve stopnje je menilo, da se pomanjkljivosti ne da odpraviti. Zakaj tako, ni obrazložilo(2). Pritožbeno sodišče tako razlogov sodišča prve stopnje o tem vprašanju, ki pa so predpogoj za izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, niti ne more preizkusiti. Izpodbijani sklep je torej v tem smislu obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki jo pritožba vsebinsko uveljavlja. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s 3. odstavkom 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti razmislek v smeri 1. odstavka 81. člena ZPP. Pri tem mora upoštevati, da gre za posebno situacijo. Stanovanjska zadruga, ki je bila potrditvah predlagateljev ustanovljena ob izgradnji stanovanjskih hiš in je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin, na katerih te stojijo, je bila izbrisana iz sodnega registra zaradi neuskladitve z določbami Zakona o zadrugah (priloga A13). Ne gre za preprosto situacijo, enako tistim ob izbrisu podjetij iz sodnega registra. V tistih primerih seveda velja, da izbrisano podjetje univerzalnih pravnih naslednikov nima(3),(4). V zadevi zadruge, ustanovljene le zaradi izgradnje individualnih stanovanjskih hiš, kar je bilo posledica prejšnjega lastninskega sistema, pa gre lahko za situacijo, ko je prišlo do singularnega nasledstva še pred izbrisom zadruge iz sodnega registra, kar predlagateljica trdi v pritožbi(5), ki pa zemljiškoknjižno še ni urejeno, ali pa za kako drugo nasledstveno situacijo, povezano s prehodom iz sistema družbene lastnine(6). Obravnavane zadeve zato, vsaj zaenkrat, ni mogoče enačiti z zadevo II Cp 2182/2014 Višjega sodišča v Ljubljani(7).

8. Ko bo sodišče prve stopnje predlagateljem naložilo odpravo pomanjkljivosti, jim bo moralo dati ustrezno dolg rok, da bodo lahko poskrbeli za navedbo vseh pravnih naslednikov zemljiškoknjižne lastnice spornih nepremičnin(8). Višje sodišče ob tem še opozarja na določbo prvega odstavka 132. člena ZNP, ki določa, da se postopek za ureditev meje začne na predlog, ki mora vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna ... Nepravdni postopek kar se tiče udeležbe v postopku tudi ne sme biti tako tog kot pravdni postopek. Ni, na primer, nujno, da vsi solastniki v postopku nastopajo ob vložitvi predloga, sodišče jih lahko pritegne tudi kasneje(9).

Op. št. (1): Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da predlagateljica ni Stanovanjska zadruga B., zato razlogi sodišča prve stopnje o tem, zakaj ta ne more biti udeleženka postopka, niso relevantni.

Op. št. (2): Vsaj ne glede predlagateljev, kot so navedeni v predlogu: „neznani pravni nasledniki Stanovanjske zadruge B.“, ampak glede Stanovanjske zadruge B., ki pa, kot je bilo že pojasnjeno, ni predlagateljica.

Op. št. (3): V primeru, da se najde premoženje izbrisane osebe, pa se po 443. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nad premoženjem opravi stečajni postopek.

Op. št. (4): Lahko pa ima singularne pravne naslednike; primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 51/2011, s katero je bila razveljavljena odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1472/2010, na katero se v odgovoru na pritožbo sklicuje prva nasprotna udeleženka.

Op. št. (5): V postopku pred sodiščem prve stopnje pa ji je bilo to onemogočeno, ker sodišče postopka v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZPP ni opravilo.

Op. št. (6): Primerjaj na primer: odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 426/2007. Op. št. (7): V kateri je bil postopek prekinjen in predlagateljica napotena, da predlaga začetek stečajnega postopka nad premoženjem gospodarske družbe, ki je bila med postopkom izbrisana iz sodnega registra.

Op. št. (8): Ni namreč mogoče spregledati, da je glede na določbo 4. odstavka 39. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, to vprašanje za udeležence postopka zelo pomembno.

Op. št. (9): Primerjaj: sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3128/2012 z 29. 11. 2012.