Jedro

Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev, da se stiki izvajajo neosebno kot ukrep trajnega značaja po prvem odstavku 73. člena Družinskega zakonika, po katerem lahko sodišče enemu ali obema staršema omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom mladoletne otroke 16 letno A. A., 15 letnega B. B., 8 letno C. C. in 5 letnega D. D. zaupalo v varstvo in vzgojo očetu (točka I. izreka), odločilo, da je mati dolžna plačati za vsakega 110,00 EUR preživnine (točka II. izreka), določilo, da potekajo stiki med mladoletnimi otroki in materjo na daljavo po telefonu ali e-pošti, in sicer takrat, ko mladoletni otroci izrazijo željo po stikih na daljavo z materjo (točka III. izreka). V presežku je predlog predlagatelja zavrnilo glede višjih zneskov preživnine (točka IV. izreka). Predlog nasprotne udeleženke je v celoti zavrnilo (točka V. izreka) ter določilo, da pritožba ne zadrži izvršitve izreka sklepa (točka VI. izreka) ter, da vsaka stranka krije svoje stroške nepravdnega postopka (točka VII. izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo pooblaščenka nasprotne udeleženke iz vseh razlogov 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in sicer se pritožuje zoper točki II. in III. izreka izpodbijanega sklepa. Glede stikov navaja, da nasprotna udeleženka vztraja, da nobena izvedenka ni podala mnenja, da neposredno izvajanje stikov med materjo in mladoletnimi otroki otrokom ne bilo v korist. Obe sta predlagali stike pod nadzorom. Tudi iz izvedeniških mnenj ne izhaja, da neposredno izvajanje stikov ni v korist otrok. Že CSD je v svojem poročilu navajal, da so tekom stikov pod nadzorom otroci pričeli dobivati pozitivne izkušnje z materjo. Izpostavlja, da si mnenji sodne izvedenke s področja socialnega dela in skupno mnenje obeh izvedenk prihajata v nasprotje. Iz skupnega mnenja izhaja, da si mlajša otroka materine bližine in stikov želita, iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke za področje socialnega dela na strani 20 pa izhaja, da otroci do matere nimajo zaupanja, da se ob njej ne počutijo varne in da stike celo zavračajo. Navaja, da je že večkrat poskušala imeti stike z otroci po telefonu, vendar ji je bilo to onemogočeno. Mlajša otroka sta premajhna, da bi izrazila in vztrajala pri želji po stiku prek telefona z mamo, zato gre za popolno odtegnitev otrok od matere. Gre za popolni odvzem pravice do stikov, kar pomeni hud poseg v roditeljsko pravico. Nasprotna udeleženka je že v pripombah na izvedensko mnenje predlagala, da se v postopek pritegne izvedenec klinične psihologije, ki bi se lahko opredelil do koristnosti stikov nasprotne udeleženke s svojimi otroki. Prepričana je, da izvedenki ne razpolagata s strokovnim mnenjem s področja otroške klinične psihologije in da bi odgovora na vprašanje glede koristnosti stikov in izvajanje stikov pod nadzorom ti izvedenki ne moreta podati. Sklicuje se na dopolnitev mnenja z dne 26. 6. 2023, kjer je izvedenka navedla, da bi bilo smiselno angažirati izvedenca klinične psihologije v kolikor bi želeli dobiti oceno oškodovanosti otrok zaradi materine neustrezne starševske skrbi. Določitev neosebnih stikov bo s časoma vodilo v poslabšanje odnosa med mamo in otroci ter v njihovo odtujitev. Takšna prepoved je pretirana in v nasprotju z načelom izbire najmilejšega ukrepa za varstvo koristi otroka in predstavlja ustrezen ukrep le v primeru, če stiki pomenijo za otroka psihično obremenitev in če se z njim ogroža njegov telesni in duševni razvoj. Takšnega zaključka ugotovljeno dejansko stanje ne potrjuje. Nasprotna udeleženka se je vključila v dnevno zdravljenje, kar pomeni, da je na terapijah od 7.00 do 15.00 ure dnevno. Glede določene preživnine se ne strinja, da bi morala plačevati za vsakega 110,00 EUR, kar skupaj znese 440,00 EUR. Je brezposelna, prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in prejema socialno pomoč v znesku 465,00 EUR od meseca junija 2023. Trenutno je na dnevnem zdravljenju in se tudi zato ne more zaposliti. Povzema stroške njenega mesečnega preživljanja in navaja, da živi praktično na robu preživetja, zato je tako določena preživnina zanjo življenjsko ogrožajoča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nepravdni stranki sta starša 16 letne A. A., 15 letnega B. B., 7 letne C. C. in 5 letnega D. D., ki so bili z izpodbijanim sklepom zaupani v vzgojo in varstvo očetu (kar pritožbeno ni izpodbijano). Sledeč pritožbi, za mamo ni sprejemljiva odločitev, da stiki med njo in mladoletnimi otroki potekajo le neosebno - na daljavo po telefonu ali e-pošti. Očita, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo angažiranje izvedenca klinične psihologije ter da je napačno dokazno presojalo zaključke pridobljenih izvedenskih mnenj glede koristi otrok v primeru, da z materjo ne bodo imeli osebnih stikov in posledično napačno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče druge stopnje je v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (določba prvega odstavka 350. člena ZPP v povezavi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1) ter v okviru pritožbenih razlogov ugotovilo, da sodišče ni storilo uradno upoštevanih kršitev pravil pravdnega postopka ter, da tudi očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen. Sodišče s tem, ko je odločilo, da stiki z materjo potekajo neosebno, brez da bi angažiralo izvedenca s področja klinične psihologije, ni poseglo v pravico nasprotne udeleženke do izjave, torej ni storilo kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na podlagi pridobljenih izvedenskih mnenj ter mnenja CSD je lahko sodišče prepričljivo ugotovilo, da bi bili osebni stiki (glede na okoliščine v trenutku odločanja) za otroke ogrožujoči, zaradi materinih bolezenskih težav.

6. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje vsebujeta pridobljeni izvedenski mnenji ter njuni dopolnitvi, strokovno argumentirane odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Zaključki izvedenk se dopolnjujejo tudi z mnenjem CSD. Slednji je do svojih ugotovitev prišel skozi spremljanje družine nepravdnih udeležencev vse od oktobra leta 2022. Spremljal je izvajanje stikov pod nadzorom ter po koncu nadzorovanih stikov, predlagal postopno stopnjevanje nenadzorovanih stikov, "ker v umetnem okolju, kakršno je, s stiki pod nadzorom na CSD, ustvarjeno, realnega poteka stikov ni moč videti." Iz izvedenskega mnenja izvedenke za socialno delo pa izhaja, da stiki brez nadzora, ki so bili dogovorjeni tekom tega postopka, niso potekali v korist otrok. Izvedenka za psihiatrijo je navedla, da težave v materinem duševnem zdravju bistveno vplivajo na njeno zmožnost izvrševanja starševske skrbi v korist otrok, saj je mati nepredvidljiva čustveno nestabilna, impulzivna, nagnjena k neposrednemu izražanju jeze s slabo kontrolo nad lastnim vedenjem. Potrebuje dolgotrajno in specializirano psihoterapevtsko obravnavo pri visoko usposobljenem strokovnjaku. Zaradi njenega psihološkega stanja in neugodnih osebnostnih značilnosti bi, v primeru nadaljevanja osebnih stikov, obstajalo visoko tveganje ponovne psihološke travmatizacije otrok. Tudi izvedenka s področja socialnega dela je navedla, da mati nima uvida v škodljivost lastnih ravnanj za otroke in z njimi nadaljuje tudi v okviru stikov, ki bodo otrokom v korist le po materini vključitvi v ustrezen program zdravljenja kot ga priporoča izvedenka psihiatrinja.

7. Pritožbene navedbe, da obe izvedenki ne razpolagata s strokovnim znanjem s področja otroške klinične psihologije in da odgovora na vprašanje glede koristnosti stikov in izvajanju stikov pod nadzorom ne moreta podati, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ogroženost, ki je pogoj za poseg v starševsko skrb. Natančne in skrbno je presojalo vsak dokaz posebej ter jih vključilo v skupno dokazno oceno, na podlagi katere je imelo prepričljivo podlago za zaključek, da bi izvajanje stikov matere z mladoletnimi otroki bilo za otroke ogrožajoče. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje je zanesljivo ugotovljeno, da je pri mami prisotna osebnostna motnja, zaradi katere potrebuje kontinuirano in stabilno obravnavo, zato dodatno znanje s področja klinične psihologije, ni bilo potrebno.

8. Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev, da se stiki izvajajo neosebno kot ukrep trajnega značaja po prvem odstavku 73. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) po katerem lahko sodišče enemu ali obema staršema omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Razlog za omejitev stikov med otroki in materjo je torej bila ogroženost otrok zaradi ugotovljene osebnostne motnje ter posledičnih materinih vedenj, ki predstavljajo psihološko nasilje (grožnje s samomorom, eksternalizacija krivde, nepredvidljivost, nezanimanje za otroke).

9. Pri tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da z odločitvijo o neosebnih stikih stiki otrok z materjo niso trajno omejeni. Zakon za ta ukrep izrecno res ne določa časovne omejitve, vendar iz načela najmilejšega ukrepa (določba 156. člena DZ) izhaja, da sme trajati najkrajši potrebni čas. To stališče potrjuje tudi zakonska ureditev spremljanja izrečenih ukrepov v DZ. Po drugem odstavku 160. člena DZ sodišče pošlje pravnomočno sodno odločbo o ukrepu pristojnemu CSD, ki spremlja izvajanje ukrepa ter posreduje poročilo o izvajanju enkrat letno sodišču. Iz zaključkov izvedenskih mnenj ter mnenja CSD izhaja, da potrebuje mati glede na naravo in težo osebnostne motnje specializirano psihoterapevtsko obravnavo. Hkrati pa iz pritožbe nasprotne udeleženke izhaja, da se je vključila v zdravljenje, kar je nedvomno začetni uvid v potrebo po strokovni pomoči. 10. Sodišče druge stopnje razume materino prizadevanje za izvajanje osebnih stikov z otroki, vendar dovolj prepričljivo ugotovljena dejstva takšne odločitve še ne omogočajo. Mladoletnim otrokom bo vsekakor v korist, da bo mati navzoča v njihovem življenju, kar bodo stiki, kot so določeni v okviru ukrepa trajnega značaja, začasno tudi omogočili. Ko se bo njeno bolezensko stanje izboljšalo, pa bo lahko tudi nasprotna udeleženka sama podala predlog za prenehanje ukrepa trajnega značaja, ob zatrjevanju in dokazovanju bistveno spremenjene okoliščine oziroma uspešno zaključenega zdravljenja. Sprejeta odločitev torej ne pomeni, da je ni mogoče spremeniti. Iz sklepa sodišča druge stopnje izhaja, katere spremembe mora mati doseči, da bo lahko izvrševala samostojne osebne stike z otrokom. Sodišče bo sklep poslalo pristojnemu CSD, ki bo v okviru načrta pomoči družini materi pomagal pri dosegi potrebnih sprememb in sodišču (vsaj enkrat letno) poročal o napredku. Na pritožnici je odločitev o tem kaj je pripravljena storiti, da bo v večji meri navzoča v življenju svojih otrok.

Glede preživnine:

11. Nasprotna udeleženka se pritožuje na odločitev o višini preživnine na znesek 110,00 EUR za vsakega od otrok oziroma skupaj 440,00 EUR ter kot odločilno izpostavlja njeno slabo finančno stanje. Navaja, da je brezposelna, prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in prejema denarno socialno pomoč v znesku 465,00 EUR. Pritožbeni pregled odločitve o višini odmerjenih preživnin pokaže, da je sodišče preživnine odmerilo upoštevaje nujni mesečni obseg otrokovih potreb, z upoštevanjem pridobitnih zmožnosti očeta in matere. Upoštevalo je trenutno brezposelnost matere, torej njeno slabšo pridobitno zmožnost in je zato preživninsko breme med starša porazdelilo tako, da bo oče kljub dejstvu, da bodo otroci ves čas preživeli pri njemu, moral pokrivati bistveno višji znesek njihovih mesečnih nujnih potreb. Sodišče druge stopnje mora zato zavrniti pritožbene navedbe matere, da ne bo zmogla plačevati niti 110,00 EUR mesečno za vsakega otroka zaradi svoje finančne stiske ter zaradi dejstva, da je vključena v dnevno zdravljenje do 15.00 ure popoldne. Pritrditi je potrebno razlogom sodišča, da si bo mati morala poiskati, njej primerno pridobitno popoldansko delo in z njim zaslužiti toliko, da bo minimalne zneske preživnin sposobna plačevati. Oba starša sta namreč že po določbi 54. člena Ustave Republike Slovenije dolžna vzdrževati svoje otroke ter po svojih najboljših močeh poskrbeti, da so, pred ostalimi finančnimi obveznostmi, pokrite njihove nujne mesečne potrebe. Z določitvijo mesečne preživnine na znesek 110,00 EUR, pa je sodišče ustrezno upoštevalo tudi materino slabšo finančno stanje.

12. Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).