Jedro

Sodišče druge stopnje je pred odločitvijo o začasni odredbi pridobilo mnenje CSD, katerega je ustrezno ocenilo ter obrazložilo zakaj je sledilo njegovim strokovnim ugotovitvam. Nasprotna udeleženka se je o mnenju CSD z dne 8. 8. 2023 lahko izjavila potem, ko ji je mnenje vročilo sodišče druge stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe tako, da je sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. 90/2020 z dne 20. 2. 2020 v I točki spremenilo tako, da je za čas trajanja te začasne odredbe določilo stalno prebivališče mld. otrok na naslovu očeta A ..., kamor se vročajo tudi vse pošiljke za otroka (točka I izreka), določilo je stike za čas trajanja te začasne odredbe tako, da je morala mati do 30. 8. 2023 do 18. ure predati mladoletna otroka očetu ter odločilo, da otroka od 1. 9. 2023 preživita z materjo vsak drugi vikend od petka, ko ju mati prevzame v šoli oziroma, če nista v šoli na železniški postaji v Mariboru ob 13.00 uri in ju vrne očetu v nedeljo na železniško postajo v Ljubljani ob 16.00 uri ter določilo prvi stik, ki se prične izvajati 8. 9. 2023, da telefonski stiki med mld. otrokoma in materjo niso omejeni, da sta si starša ob predaji otrok dolžna predati tudi veljavni osebni dokument in zdravstveno kartico vsakega od otrok ter da je morebitno odpoved stika dolžan vsak od staršev pravočasno sporočiti, če odpade stik zaradi bolezni otroka, pa je dolžan oče o tem obvestiti mater najkasneje en dan pred predvidenim posameznim stikom in predložiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, če je to mogoče (točka II izreka). Sodišče je nadalje za primer kršitve tega sklepa kršitelju izreklo denarno kazen v znesku 1.000,00 EUR (točka III izreka) ter v presežku predlog zavrnilo (točka IV izreka) ter odločilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve oziroma do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka ter da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (točka V izreka). Nadalje je sodišče v celoti zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe s katerim je zahtevala začasno dodelitev otrok v varstvo in vzgojo, določitev stikov z očetom ter določitev preživnine, ki bi jo bil dolžan oče plačevati (točka IV izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Izpodbija sklep kot nepravilen in nezakonit. Očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je sodišče svojo odločitev oprlo na mnenje in dopolnitvi mnenja CSD z dne 11. 8. 2023 (v nadaljevanju mnenje CSD), ki nasprotni udeleženki ni bilo poslano v vednost in se do njega ni imela možnosti opredeliti. Nadalje pojasnjuje, da glede selitve na Hrvaško ne gre za njeno kaprico temveč željo po boljšem življenju zase in njena dva mld. otroka ter po nekem novem začetku življenja po travmatični zvezi s predlagateljem. 1. 7. 2023 ji je potekla najemna pogodba za stanovanje na B ... Najemnine za stanovanje v Mariboru so izredno visoke, več kot tri leta je čakala na neprofitno stanovanje in tudi CSD je prosila za pomoč, a žal pomoči ni prejela. Ker so gospodarske razmere v Mariboru take, da ni na voljo dovolj delovnih mest je iskala zaposlitev čez mejo in jo tudi dobila. Vendar je bistveno v tem postopku, da njena selitev ni trajna in nesprejemljiva okoliščina. O tem bi se sodišče moralo prepričati pred izdajo izpodbijane odločbe. Ima možnost koristiti tudi delo od doma in sicer bi vsak drugi teden delala od doma, z otrokoma pa živela pri svojih starših v Ljutomeru, od koder je do šole, ki jo obiskujeta otroka 35 minut. Prednost pred zaposlitvijo daje svojima otrokoma. Bivanje otrok pri očetu večino časa ni otrokoma v največjo korist, saj ne gre le za to kje otroci spijo, temveč predvsem za podporo, skrb in čustveno oporo. Vse to otrokoma daje udeleženka, oče je do njiju izjemno strog in ju prekomerno kaznuje. V nadaljevanju povzema določene zaključke izvedenskega mnenja iz predhodnega postopka. Predlaga postavitev drugega izvedenca, kot je bil v predhodnem postopku, ki bo podal mnenje o primernosti obeh staršev za izvajanje starševske skrbi in obsega stikov. To je potrebno storiti čim prej, ker izdana začasna odredba ni v korist otrok, ker daljše bivanje pri očetu otrokoma pušča težko popravljive posledice in duševno stisko. Strinja se, da stalno prebivališče ne more biti na C ..., kjer otroka dejansko več ne živita. Sodišče pa bi lahko to določilo na domu staršev nasprotne udeleženke, kjer je nameravala vsak drugi teden bivati z otrokoma. Tudi sama je spremenila svoj začasni naslov, na naslov staršev, ki je tudi njen naslov za vročanje in sicer D ... Sprememba načina izvajanja stikov temelji na napačni predpostavki sodišča in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, da se je nasprotna udeleženka preselila na Hrvaško in da se nima možnosti vrniti, da bi lahko bila z otrokoma. Sodišče ni upoštevalo, da bo v primeru, ko njenemu predlogu za začasno odredbo ne bo ugodeno, vsak drugi teden bivala pri svojih starših v Ljutomeru, da bo lahko z otrokoma. Izpostavlja, da predlagatelj nima prav nobene empatije do otroka, da mu gre za zmago in za uveljavljanje lastne volje. Naslovno sodišče nadalje seznanja, da je predlagatelj že kršil začasno odredbo glede telefonskih stikov ter navaja ure in datume klicev, ko se ni odzval niti ji telefonskega klica vrnil. Predlaga, da ga sodišče kaznuje po III točki izreka sklepa. Nadalje predlaga, da se otrokoma postavi kolizijski skrbnik, ki bo varoval njune koristi v predmetnem postopku, ker varstva ni mogoče zagotoviti na drugi primeren način ter se sklicuje na sodne judikate v podobnih primerih. Izpostavlja še, da je CSD opravil razgovora z otrokoma na domu očeta, kar ni objektivno okolje v katerem bi lahko brez kančka strahu izrazila svoje želje, počutje in mišljenje.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo odgovarja na pritožbene očitke, jih zavrača ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijano začasno odredbo je sodišče za čas trajanja začasne ureditve spremenilo stalno prebivališče mld. otrok nepravdnih strank in ga določilo na naslovu očeta. Prav tako je za čas trajanja začasne odredbe določilo stike med materjo in otrokoma ter določilo, da je morala mati najkasneje do 30. 8. 2023 do 18.00 ure predati mld. otroka očetu na železniški postaji Maribor. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da bi bila otroka ob pričetku šolskega leta ogrožena, ker se je mati preselila na Hrvaško, v kraj, ki je od osnovne šole, v katero sta otroka vpisana, oddaljen pribl. 250 km.

6. Po vpogledu spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče pri odločanju o predlogu ni storilo kršitev na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (določba 350. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1) ter, da tudi pritožbeni razlogi niso utemeljeni.

7. Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). V postopku za izdajo začasne odredbe se torej odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnima otrokoma, zakon sodišču nalaga za odločitev v rednem postopku.

8. Nasprotna udeleženka - mati ne soglaša z zaključkom sodišča, da je bilo potrebno zaradi koristi mld. otrok z začasno odredbo poseči v dotedanjo odločitev glede določitve stalnega prebivališča otrok ter določiti izvajanje stikov med njo in mld. otrokoma oziroma očita: "da bivanje otroka večino časa pri očetu otrokoma ni v največjo korist, da bi moralo sodišče postaviti izvedenca klinične psihologije, ki bo lahko podal oceno o primernosti obeh udeležencev tega postopka za izvajanje starševske skrbi in kakšen obseg stikov s staršema je v največjo korist otrok ter ali je zanju bolj primerno, da se zaupata v varstvo in vzgojo le enemu izmed staršev in imata z drugim le stike, da temelji odločitev na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, da se nasprotna udeleženka nima možnosti vrniti, da bi lahko bila z otrokoma, saj si je uredila, da bo vsak drugi teden delala od doma z otrokoma pa bivala pri starših.“

9. Sodišče druge stopnje izpostavlja, da večina povzetih pritožbenih razlogov presega okvir obravnavanja začasne odredbe1. Sodišče druge stopnje je pred odločitvijo o začasni odredbi pridobilo mnenje CSD, katerega je ustrezno ocenilo ter obrazložilo zakaj je sledilo njegovim strokovnim ugotovitvam. Nasprotna udeleženka se je o mnenju CSD z dne 8. 8. 2023 lahko izjavila potem, ko ji je mnenje vročilo sodišče druge stopnje2. Bistvo njenega odgovora je, da "njena odločitev glede selitve v tujino ni bila nikoli navedena kot možnost, da bi se tja preselila brez otrok. Iz mnenja CSD pa izhaja, da se je dejansko preselila oziroma, da se nima namena vrniti. Z namenom, da bo lahko čim dalj časa preživela z otrokoma si je uredila pri svojih starših v Ljutomeru začasno prebivališče in se z delodajalcem dogovorila, da lahko vsak drugi teden opravlja delo na daljavo iz Slovenije."

10. Sodišče druge stopnje, ob upoštevanju odgovora nasprotne udeleženke na mnenje CSD, v celoti pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, saj je bilo mnenje izdelano na podlagi dejanskih ugotovitev, ki jih je v postopku podala nasprotna udeleženka sama, ko se je v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe zavzemala za predodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter svoj predlog utemeljila s tem, da se je preselila na Hrvaško, ter da skupnega starševstva ni več mogoče izvrševati. Tudi njene trditve oziroma dejstvo, da je uredila začasno prebivališče pri svojih starših, za odločitev o obravnavani začasni odredbi, niso bistvene. Okoliščine, ki jih nasprotna udeleženka izpostavlja glede njene prilagoditve dela in bivanja v tujini tako, da bo vsak drugi teden delala od doma pri svojih starših, kjer bo živela skupaj s svojima otrokoma, bodo predmet obravnave v nadaljnjem rednem postopku.

11. Nasprotna udeleženka nadalje v pritožbi ponavlja, da izdana začasna odredba ni v korist otrok, ker bo daljše bivanje pri očetu otrokoma pustilo težko popravljive posledice in duševno stisko. Tudi te očitke je z ustrezno stopnjo dokazanosti zavrnilo sodišče prve stopnje z razlogi navedenimi v točki 17 obrazložitve, ki jih sodišče druge stopnje zaradi nepotrebnega ponavljanja stopnje v celoti povzema.

12. Glede obvestila o kršitvi izdane začasne odredbe ter predloga za izrek denarne kazni mora sodišče druge stopnje opozoriti, da ima predlagateljica po izdani začasni odredbi pravico do telefonskih stikov in ti telefonski stiki morajo redno potekati. Seveda pa jih je potrebno izvajati razumno in v korist otrok. Oče se mora zavedati, da mora ravnati tako, da materi omogoča, da se preko telefona seznanja z dnevnim dogajanjem, občutki in željami obeh njunih otrok. Mati pa mora upoštevati, da oče ne more biti na telefon dosegljiv vsak trenutek ter, da imata tudi otroka svoje dnevne obveznosti. Sodišče zato predlaga staršema, da dojameta in sprejmeta, v kolikor dejansko delujeta v največjo korist svojih mld. otrok, da izvajanje tako osebnih kot telefonskih stikov prinaša določene nepredvidljive okoliščine, ki jih bosta morala sproti razumno reševati. Presoja kršitve začasne odredbe ter izrek denarne kazni je v pristojnosti sodišča prve stopnje.

13. Tudi materin predlog, o potrebnosti oziroma koristnosti postavitve varuha otrokovih pravic (pritožba navaja sicer kolizijskega skrbnika otrok), bo predmet obravnave v nadaljnjem postopku.

14. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1, ta določba omogoča, da sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku, kar pomeni, da mora upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in jih pravično ovrednotiti. V obravnavanem postopku sta tako oče kot mati podala predloge za izdajo začasne odredbe z zatrjevanjem ogroženosti njunih mld. otrok. Sodišče zato upošteva okoliščine, da se je postopek zavarovanja z izdajo začasne odredbe vodil zaradi nujnega zavarovanja koristi skupnih mld. otrok predlagatelja in nasprotne udeleženke, zato je po prepričanju sodišča druge stopnje v tem konkretnem primeru ob uporabi prostega preudarka ustrezno in primerno, da predlagatelj in nasprotna udeleženka trpita vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1 Sodišče druge stopnje odgovarja le na bistvene pritožbene očitke - določba prvega odstavka 360. člena ZPP. 2 Pritožbeni očitek nasprotne udeleženke glede kršitve 8. točke drugega odstavka ZPP, zato več niso relevantni.