Jedro

Vpis spremembe družbenika v sodni register ima zgolj deklaratoren učinek. Družbeniki, ki so vpisani v sodni register, torej niso vedno tudi dejanski družbeniki. Za obveznosti izbrisane družbe so tako odgovorne le osebe, ki so bile ob izbrisu oziroma v času nastanka neplačanih obveznosti dejansko njeni družbeniki, seveda če se izkaže, da so bili hkrati tudi aktivni družbeniki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi VL 131011/2010 z dne 22. 9. 2010 tudi v 1. in 3. odstavku izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožnici znesek 4.998,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznih računov dalje do plačila. Odločilo je še, da je tožnica dolžna povrniti toženki njene pravdne stroške v znesku 368,20 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper to sodbo se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je bila toženka tudi v času po zatrjevanem prenosu poslovnega deleža po pogodbi z dne 11. 3. 2003 družbenica in zakonita zastopnica ter kot taka aktivna družbenica družbe T., d.o.o., zato odgovarja za obveznosti te kasneje izbrisane družbe. Poudarja, da navedena pogodba o prenosu poslovnega deleža ni bila nikoli realizirana, saj sprememba družbenika ni bila vpisana v sodni register. Sodišče prve stopnje je tako zmotno presodilo, da je poslovni delež z omenjeno pogodbo kljub temu prešel s toženke na F. K.. Toženka pa tudi sicer ni dokazala, da bi F. K. poslovodji družbe izkazal pridobitev poslovnega deleža. Prav tako pa toženka ni dokazala, da v trenutku izbrisa družbe T., d.o.o., iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe. Sodišču prve stopnje očita, da ni utemeljilo svoje trditve, da so za obveznosti izbrisane družbe odgovorne izključno osebe, ki so bile ob izbrisu njeni dejanski družbeniki. Meni, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da naj bi sprememba družbenika učinkovala že pred vpisom v sodni register, torej že s samo sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža. Poudarja, da ima vpis družbenika v sodni register konstitutivni učinek.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V sodni praksi je uveljavljeno in enotno stališče, da ima v družbi z omejeno odgovornostjo vpis spremembe družbenika v sodni register zgolj deklaratoren učinek (prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 640/2005 in odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1273/2010, III Cp 634/2007, III Cp 3053/2005, III Cp 5048/2005 in druge; tako tudi Ustavno sodišče v 57. točki obrazložitve odločbe U-I-135/00). Vpis spremembe družbenika v sodni register ni pogoj za veljaven prenos poslovnega deleža, pač pa ima zgolj učinek javne objave dejstva, ki je nastopilo že prej. Sprememba družbenika torej učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega. Pri odsvojitvi poslovnega deleža sprememba družbenika tako učinkuje že s samo sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi deleža in obvestilom poslovodji družbe, kot to določata tretji odstavek 416. člena in prvi odstavek 417. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 s spremembami, v nadaljevanju ZGD), ki je veljal v času sklenitve pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 11. 3. 2003, s katero je toženka prodala svoj celotni poslovni delež v družbi T., d.o.o., ki je bila kasneje, dne 2. 9. 2010 brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra. V šestem odstavku 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) je določeno, da za neplačane obveznosti tako izbrisane družbe odgovarjajo njeni aktivni družbeniki. Ti so podrobneje opredeljeni v sedmem in osmem odstavku tega člena, ki pa tudi ne določata, da odgovarjajo oziroma da so aktivni tisti družbeniki, ki so bili v sodnem registru vpisani kot družbeniki. Družbeniki, ki so vpisani v sodni register, torej niso vedno tudi dejanski družbeniki. Za obveznosti izbrisane družbe so tako odgovorne le osebe, ki so bile ob izbrisu oziroma v času nastanka neplačanih obveznosti dejansko njeni družbeniki, seveda če se izkaže, da so bili hkrati tudi aktivni družbeniki (šesti, sedmi in osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP).

6. Navedeno je ustrezno obrazložilo že sodišče prve stopnje, zato je neutemeljen pritožbeni očitek o nasprotnem. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka dokazala, da je s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 11. 3. 2003 (priloga B2), sklenjeno v obliki notarskega zapisa (ki jo je določal tretji odstavek 416. člena ZGD), odsvojila svoj celotni poslovni delež v družbi T., d.o.o., tako da je edini družbenik v tej družbi postal F. K.. Ker toženka v času izbrisa te družbe iz sodnega registra dne 2. 9. 2010 in v obdobju med marcem 2008 in septembrom 2010, na katerega se nanašajo vtoževani računi, tako sploh ni bila več družbenica navedene družbe, za vtoževane obveznosti ne more odgovarjati (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP). Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

7. V zvezi s pritožbeno navedbo, da toženka ni dokazala, da je F. K. poslovodji družbe izkazal pridobitev poslovnega deleža (v smislu prvega odstavka 417. člena ZGD), pa pritožbeno sodišče še dodaja, da iz sklepov F. K. z dne 11. 3. 2003 (priloga B2), ki je, kot rečeno, tega dne postal edini družbenik družbe T., d.o.o., izhaja, da je postal tudi direktor oziroma poslovodja te družbe, tako da obvestilo poslovodji (torej samemu sebi) ni bilo potrebno.

8. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).