Jedro

Ob ugotovitvi, da je tožnik v zvezi s preživninsko obveznostjo priložil le notarski sporazum o preživljanju, ne pa tudi dokazil o plačilu te obveznosti, bi moral organ za BPP tožnika v skladu z drugim odstavkom 140. člena ZUP pozvati, naj jih predloži. Ker tega ni storil, je kršil navedeno pravilo upravnega postopka, to pa je vplivalo ali bi lahko vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 426/2015 z dne 1. 4. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu plačila stroškov predujma za izvedenca v višini 750,00 EUR v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. XI Pg 2387/2014. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožnikova prošnja zavrnjena, ker ni izpolnjen pogoj finančnega in premoženjskega stanja prosilca in njegove družine iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj tožnikov dohodek 610,15 EUR presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (538,40 EUR), kar izključuje njegovo pravico do BPP. Zatrjevanih preživninskih obveznosti organ za BPP ni upošteval, ker tožnik ni izkazal, da je bila preživnina na podlagi notarskega sporazuma o preživljanju (ki ga je priložil) dejansko tudi izplačana.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi organu za BPP očita kršitev prvega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker ga ni pozval k dopolnitvi nepopolne vloge. Navaja, da je preživnino tudi dejansko izplačal preživninskima upravičencema, in meni, da bi ga moral organ pozvati, naj predloži dokazila o plačilu preživninske obveznosti. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora vloga vsebovati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, med drugim navedbo organa, zadevo, katere se tiče, zahtevek oz. predlog, podatke o vlagatelju ipd. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis, v konkretnem primeru torej podatke iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Glede na tretji odstavek 66. člena ZUP se kot del popolne vloge lahko štejejo tudi dokazila, vendar le v primeru, če jih kot del popolne vloge zahteva predpis. Dokazila o izplačilu preživnine niso predpisana kot del vloge za BPP, zato je neutemeljeno tožnikovo stališče, da bi ga moral organ za BPP pozvati na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP, naj dopolni nepopolno vlogo.

Če ne gre za dokazila, ki so predpisana kot del popolne vloge, namreč vloga brez njihove predložitve ni nepopolna. V tem primeru mora organ ravnati po 140. členu ZUP. Ta v drugem odstavku določa, da mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek.

Zakon o socialnovarstvenih prejemkih v 14. členu, na katerega se sklicuje organ za BPP, določa, da se od lastnega dohodka odšteje izplačana preživnina, zato se sodišče strinja s stališčem organa za BPP, da mora biti plačilo preživnine izkazano. Ob ugotovitvi, da je tožnik v zvezi s preživninsko obveznostjo priložil le notarski sporazum o preživljanju, ne pa tudi dokazil o plačilu te obveznosti, bi torej moral organ za BPP tožnika v skladu z drugim odstavkom 140. člena ZUP pozvati, naj jih predloži. Ker tega ni storil, je kršil navedeno pravilo upravnega postopka, to pa je vplivalo ali bi lahko vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) z zahtevanim 22 % DDV. Rok 15 dni za pačilo stroškov je določen na podlagi drugega odstavka 313. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka pa tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).