Jedro

Pravno odločilne okoliščine, ki so botrovale odločitvi o nadomestitvi soglasja očeta za vpis v sedanjo osnovno šolo, se niso v ničemer spremenile, pa tudi ob upoštevanju okoliščine, da deček v tem šolskem letu zaključuje osnovno šolanje, ima pred dečkovo izraženo željo, prednost stabilnost, ki je za zdrav razvoj otrok in mladostnikov nujna. Le-to zagotavlja prav odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.

V postopkih za varstvo koristi otroka mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Zato lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvaja dokaze, ki jih niso predlagale.

Odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške, je pravilna. V situaciji, ko so si stališča staršev, obenem pa še mnenji otroka in CSD o vprašanju, ki bistveno vpliva na razvoj otroka, nasprotovala, ni mogoče govoriti o tem, da je postopek tekel le v predlagateljevo korist.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_O pritožbah zoper sklep s 3. 10. 2022_

1. S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da se zdaj že štirinajstletni A. A. vpiše v Osnovno šolo ..., in odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške nepravdnega postopka ter da morata plačati vsak polovico stroškov izvedenke.

2. Zoper tak sklep se pritožujeta tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka. Prvi se (v treh vlogah) pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga spremembo ali vsaj razveljavitev sklepa. Na tem mestu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je obravnavalo le navedbe v pritožbi, ki jo je vložil pooblaščenec, ne pa navedb v „pritožbi“ in „dopolnilu k pritožbi“, ki ju vložil predlagatelj osebno. Gre namreč za vlogi (posebej vložena dela pritožbe), ki ju je sodišče prejelo v fotokopiji in nobena od njiju ni lastnoročno podpisana. V skladu s 4. točko 335. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) mora pritožba obsegati tudi podpis pritožnika. Če pritožba nima vseh sestavin, torej tudi podpisa pritožnika, ni popolna. Za izviren podpis vložnika vloge pa se šteje njegov lastnoročni podpis, kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom (3. odstavek 105. člena ZPP). Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), predlagatelj pa je bil na to in tudi na obveznost podpisa pritožbe opozorjen, podlage za obravnavo navedb ali dopolnitev vlog ni bilo.

3. Nasprotna udeleženka pa se brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje zoper odločitev o stroških in predlaga, da sodišče vse stroške nasprotne udeleženke naloži v plačilo predlagatelju ali pa sklep vsaj razveljavi.

4. Oba udeleženca sta tudi odgovorila na pritožbi in predlagala zavrnitev pritožb svojega procesnega nasprotnika.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

_Posebej o pritožbi zoper sklep s 3. 10. 2022_

6. Pravno podlago za odločitev o predlogu predstavlja določba 4. odstavka 151. člena Družinskega zakonika (DZ). Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo obema1, v skladu z 2. odstavkom 151. člena DZ odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, sporazumno in v skladu s koristjo otrok. Če se starši niti ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, odloči o tem sodišče (4. odstavek 151. člena DZ).2

7. V času izdaje izpodbijanega sklepa (oktober 2022) je A. A. obiskoval deveti razred (ki ga obiskuje tudi še ob odločanju pritožbenega sodišča), v času vložitve predloga (avgust 2020) pa je bil tik pred vstopom v sedmega. Postopek je res tekel dolgo, a pritožbene navedbe o tem, četudi bi bile utemeljene, niso relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, zato se pritožbeno sodišče do njih v tej luči ne bo podrobneje opredeljevalo. Opozarja pa, da je bil pritožnikov predlog za izdajo začasne odredbe (z enako vsebino) zavrnjen, kar pomeni, da tudi ob začetku postopka3 predlog (resda s standardom verjetnosti) ni bil utemeljen, zato nikakor ne gre za situacijo, ko bi trajanje postopka povzročilo, da bi bil (prej utemeljeni predlog) zaradi poteka časa zavrnjen. Na pritožbeno primerjavo hitrosti tega postopka s predhodnim(i) postopkom/postopki med istima udeležencema4 pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je razumno to, da sodišče o različnih predlogih (za izdajo začasnih odredb) odloči različno hitro.5

8. Ključne ugotovitve sodišča prve stopnje, ki pritrjujejo izpodbijani odločitvi (in v pritožbenem postopku niso konkretizirano izpodbijane6), so naslednje: - okoliščine, ki so botrovale prešolanju v sedanjo osnovno šolo (ugodnosti bližine šole)7, se niso spremenile - tudi dečkov odnos do tega, kje želi obiskovati osnovno šolo, se ni spremenil8 - v učnem smislu in z vidika dodatnih dejavnosti A. A. s šolo nima nobenih težav - dosega zelo lep učni uspeh, blesti pri robotiki, bil je izvoljen za predsednika razreda (2022) in predstavnika vseh učencev na šoli9 - težavni so dečkovi odnosi z vrstniki, s sošolci je v konfliktih, med njimi so (kljub angažmaju učiteljev in strokovnih delavcev) napetosti, prijateljskih odnosov ni uspel (trajno) vzpostaviti, izkazuje slabšo socialno kompetenco; a tega prav tako ni mogoče označiti za spremenjeno okoliščino – tudi na prejšnji šoli je bil v sporih s sošolci in že v sklepu IV Cp 2334/2018 je to sodišče ugotovilo, da, „_je (bil) njegov (torej A. A.) občutek dobrih prijateljskih odnosov s sošolci v sedanji (torej prejšnji) šoli subjektiven in s strani šole nepotrjen... psihologinja centra za socialno delo, pa je (že tedaj) podala mnenje, da bi imel lahko na obeh šolah težave z vzdrževanjem trajnejših prijateljskih vezi, ker je nekoliko konflikten deček (izziva – odriva, špika, moti, se prepira, udari sošolca po glavi), njegova vedenja vplivajo na konfliktne vrstniške odnose, posledično pa je lahko manj priljubljen med vrstniki_“ - da tudi vzgojno nikakor ni mogoče govoriti le o težavah – v izpodbijanem sklepu je bilo tudi ugotovljeno, da se zna A. A. na razrednih urah in mediacijah dobro postaviti zase, zelo jasno povedati, kaj ga zmoti in se postaviti po robu celotni skupini; včasih zna priznati svoje napake, ob pobudi odraslih išče rešitve; v odnosu z odraslimi pa je lepo pogovorljiv, vljuden in deluje precej odločno in samozavestno.10

9. Kljub večkrat izraženi želji po vrnitvi v prejšnjo šolo, je A. A. izvedenki povedal, da bi „zdržal še zadnje leto na šoli, če bi se s tem strinjal ati“. Povsem očitno torej je (kar je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi ob izvedbi drugih dokazov11), da je na dečkovo večkrat izraženo željo (in žal tudi na to, da se v novi šoli ni zmogel optimalno vključiti12) prvenstveno vplivalo (namerno ali nenamerno) vplivanje očeta na otroka in konflikt lojalnosti, v katerem je zato A. A.13

10. Ob tem, ko se pravno odločilne okoliščine, ki so botrovale odločitvi o nadomestitvi soglasja očeta za vpis v sedanjo osnovno šolo, niso v ničemer spremenile, pa tudi ob upoštevanju okoliščine, da deček v tem šolskem letu zaključuje osnovno šolanje, ima pred dečkovo izraženo željo, prednost stabilnost, ki je za zdrav razvoj otrok in mladostnikov nujna. Le-to zagotavlja prav odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.

11. Na pritožbene navedbe pa višje sodišče še pojasnjuje:

12. Prepričanje, da izpodbijana odločitev A. A. sporoča, da ni pomembno, kaj sam občuti, želi in pove, je laično prepričanje pritožnika. Prav enako velja za pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnik izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na ugotovitvah izvedenke in za pritožbeno stališče, da okolje v šoli, ki jo deček obiskuje, ni primerno za otroka, sploh ker obstaja šolsko okolje, kjer bi bilo zanj bolje. Nobeden od izvedenih dokazov ne kaže, da bi bilo tako.

13. Kakšne in katere človekove pravice ter s čim so bile ob odločanju o predlogu kršene predlagatelju, ker sodišče ni sledilo njegovemu predlogu za nadomestitev soglasja za ponoven prepis otroka v prejšnjo osnovno šolo, pritožnik ne pojasni, višje sodišče pa tega ne more ugotoviti.

14. Tudi otrokove pravice ob tem niso bile zanemarjene. Ob odločanju o vprašanju glede izvajanja starševske skrbi je sodišče prve stopnje z vso dolžno skrbnostjo pretehtalo mnenje centra za socialno delo o otrokovi koristi in mnenje, ki ga je izrazil otrok (prim. 143. člen DZ). Ti mnenji sta si nasprotovali. Zakaj sodišče ni sledilo otrokovemu, je v izpodbijanem sklepu jasno in izčrpno obrazložilo. Otroci v A. A. starosti res zmorejo sami sprejeti že veliko odločitev, na kar opozarja pritožnik, ne pa še vseh. To zmorejo posebej, ko imajo podporo stabilnih odraslih oseb, in, ko razpolagajo z vsemi pomembnimi (neizkrivljenimi) informacijami. Sodišče prve stopnje je (s pomočjo izvedenke) ugotovilo, da je otrokovo mišljenje v A. A. starosti na stopnji t. i. formalnologičnega; sposoben je razmišljati o konkretnih stvareh, pa tudi o abstraktnih. A, ker je A. A. od vrstnikov manj zrel, na dojemanje posledic nekega vzročnega dejanja ali odločitve pa vplivajo tudi čustveni dejavniki, si naivno predstavlja, da bo situacija, če se bo vrnil v prejšnjo šolo, takšna, kot jo je zapustil v 5. razredu.14 V tej konkretni situaciji (konfliktu med staršema, ki merita moči tudi glede šole in je A. A. (tudi) zato v konfliktu lojalnosti) zato ne zmore razumeti daljnoročnih posledic svoje odločitve. S tem, ko sodišče ni nadomestilo soglasja staršev, da se ga v devetem razredu prešola v prejšnjo osnovno šolo, v njegove ustavne pravice ni bilo poseženo.

15. Pritožnik graja še odločitev o stroških izvedenke. Izpostavlja, da ni predlagal tega dokaza in da je sodišče v sklepu tudi navedlo, da se stroški krijejo iz proračuna. V postopkih za varstvo koristi otroka mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Zato lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, izvaja dokaze, ki jih niso predlagale, ter zbere (druge) podatke, potrebne za odločitev. Sodišče prve stopnje je (ob tem, ko je otrokovo mnenje nasprotovalo mnenju CSD) ocenilo, da je dokaz z izvedenko potreben zaradi varstva koristi otroka, zato ga je izvedlo po uradni dolžnosti. Tudi, če bi bila odločitev, da je za varstvo otrokovih koristi potrebna izvedba dokaza z izvedencem, napačna, to ne bi bil razlog, ki bi izključeval izpodbijano odločitev (prim. 1. odstavek 156. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. V sklepu o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov izvedenki je bilo navedeno, da plačilo izvrši finančno računovodska služba okrožnega sodišča iz sredstev sodišča na podlagi 4. odstavka 153. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1. Ne drži pritožbeno stališče, da je bilo s tem že dokončno odločeno o povrnitvi stroškov. Šlo je za odločitev o predhodnem kritju teh stroškov. Ob zaključku postopka mora sodišče o povrnitvi stroškov odločiti po uradni dolžnosti, kar je pravilno storilo s tem sklepom.15

17. Nasprotna udeleženka pa s sklicevanjem na določbo 101. člena ZNP-1 in sodno prakso v pritožbi zastopa stališče, da bi moral njene stroške kriti predlagatelj. Sklicevanje sodišča prve stopnje16 na splošno določbo 40. člena ZNP-1 res ni na mestu, a odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške, je kljub temu pravilna. V situaciji, ko so si stališča staršev, obenem pa še mnenji otroka in CSD o vprašanju, ki bistveno vpliva na razvoj otroka, nasprotovala, ni mogoče govoriti o tem, da je postopek tekel le v predlagateljevo korist. Primeri iz sodne prakse, ki jih izpostavlja pritožnica, se nanašajo na drugačne postopke – postopek za znižanje preživnine17, postopek o zaupanju v vzgojo in varstvo, ki se je zaradi umika tožbe končal brez vsebinske odločitve18 ter celo postopek za razvezo zakonske zveze in plačilo preživnine zakoncu.19 Povsod je situacija drugačna kot v postopku, kot je obravnavani. Pri tem je šlo torej nedvomno za postopek za varstvo koristi skupnega mladoletnega otroka; procesna ravnanja in racionalnost strank, obseg njunih stroškov in druge odločilne okoliščine20 pa tudi niso takšne, da bi terjale, da kdo od njiju prevzame celotno breme postopka.

_Posebej o pritožbi zoper sklep s 4. 10. 2022_

18. S tem sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki za klinično psihologijo odmerilo 597 EUR nagrade in stroškov za ustno podajanje izvedenskega mnenja.

19. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Višje sodišče naj predlog izvedenke za povračilo stroškov zavrne oziroma stroške ustrezno zniža ali pa sklep vsaj razveljavi.

20. Nasprotna udeleženka predlaga zavrnitev pritožbe.

21. Pritožba ni utemeljena.

22. Izpodbijani sklep vsebuje (glede na pomembnost odločitve) primerne in povsem zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njegov preizkus. Pritožbeno stališče, da pri odmeri nagrade in stroškov izvedencu ne zadošča zgolj sklicevanje na določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju pravilnik), je sicer povsem pravilno, a nepotrebno, saj se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni sklicevalo zgolj na pravilnik. Obrazložilo je, za katera opravila je odmerilo nagrado (priprave na ustno podajanje mnenja, čakanje na narok, čas potovanja na sodišče), katere materialne stroške je priznalo (potni stroški), v kakšni višini in na kakšni podlagi. Vse postavke so obrazložene tako, da jih je ob uporabi materialnega prava in podatkov v sklepu ter spisu mogoče preizkusiti.

23. To velja tudi za potne stroške, ki so edina postavka, ki jo konkretizirano izpodbija pritožnik. V skladu s 7. odstavkom 49. člena pravilnika se sodnemu izvedencu stroški kilometrine povrnejo v višini, ki za vsak prevoženi kilometer znaša 30 odstotkov cene enega litra neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov. Podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov se ugotovi v skladu z metodologijo, ki se uporablja za zaposlene v državnih organih (in je javen). Razdalje, za katere se povrnejo stroški za prevožene kilometre, se določijo na podlagi daljinomera »Google Zemljevidi« (8. odstavek 49. člena pravilnika). Naslov izvedenke je naveden v izreku izpodbijanega sklepa, naslov sodišča, kjer je podajala izvedensko mnenje (do koder se je torej peljala), pritožnik nedvomno pozna. Priznani znesek stroškov je torej mogoče preizkusiti; da bi sodišče kakšnega od relevantnih podatkov upoštevalo napačno, pa pritožnik niti ne trdi.

24. Da mora sodišče v postopkih za varstvo koristi otroka sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in lahko zato izvaja dokaze, ki jih niso predlagale, je bilo pojasnjeno že zgoraj. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je dokaz z izvedenko potreben zaradi varstva koristi otroka, zato ga je izvedlo po uradni dolžnosti. Tudi, če bi bila odločitev, da je za varstvo otrokovih koristi potrebna izvedba dokaza z izvedencem, napačna (kar s pritožbenim stališčem, da je imelo sodišče vso možnost, da odloči brez mnenja izvedenke, verjetno meni pritožnik), to ne bi bil razlog, ki bi preprečeval odmero nagrade za opravljeno izvedensko delo.

25. Pritožbene navedbe, da izvedenka na zaslišanje ni bila pripravljena in da bi se od nje pričakovalo, da bi znala odgovoriti na vprašanja (pri tem pritožnik izpostavi vprašanje, katere spise je izvedenka preštudirala pri izdelavi mnenja, sicer pa očitka v ničemer ne konkretizira), so lahko za pravilnost izpodbijanega sklepa pravno relevantne le, če in kolikor jih višje sodišče razume kot zatrjevanje, da izvedenka ni opravila izvedenskega dela. Okoliščina, da izvedenka ob ustnem podajanju izvedenskega mnenja ni znala našteti, katere (druge!) spise je preštudirala pri izdelavi mnenja (pojasnila pa je, da zato, ker je spis že vrnila sodišču), prav v ničemer ne kaže na neopravljeno ali slabo opravljeno izvedensko delo. Izvedenka je odgovorila na vsa vprašanja in tudi opravila vsa opravila, za katera ji je bila priznana nagrada z izpodbijanim sklepom; razloga da ji sodišče ne bi odmerilo nagrade, torej ni.

_Odločitev o pritožbah in podlaga zanjo_

26. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbe v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklepa potrdilo.

27. Na podlagi 101. člena ZNP-1 udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka. Razlogi za takšno odločitev so enaki tistim, nanizanim v 17. točki obrazložitve zgoraj, pridružuje pa se jim še neuspeh obeh v pritožbenem postopku.

1 Kot v obravnavanem primeru; deček je namreč zaupan v vzgojo in varstvo nasprotni udeleženki. 2 Gre torej za nadomestitev soglasja, kakršen bi bil pravilen predlog sodne odločitve; sodišče namreč ne odloča o prešolanju. 3 O predlogu za začasno odredbo je bilo odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z 29. 9. 2020 v zvezi s sklepom tega sodišča IV Cp 2006/2020 s 24. 11. 2020. 4 Od odločitve o zaupanju A. A. in njegovega starejšega brata v vzgojo in varstvo v letu 2016 sodišče koristi mladoletnega sina oz. sinov udeležencev postopka neprestano preverja v različnih postopkih. 5 Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo dejanski sklep o tem, da je otrokova korist (verjetno) ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo ali odločiti meritorno, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Takrat, ko sodišče ob prejemu začasne odredbe (ali kasneje ob obravnavi predloga) podvomi v (verjetno) izkazanost trditev, a ima na voljo še druge, čeravno zamudnejše vrste dokazov, pa ni pravno utemeljenega razloga, da bi hitelo z zavrnitvijo predloga (za izdajo začasne odredbe). Hitrost v postopku z začasno odredbo (in nasploh v postopkih o izvajanju starševske skrbi) je namreč namenjena varstvu otrokovega položaja in ni sama sebi namen. Z zavrnitvijo predloga se (posebej z vidika cilja konkretnega postopka) njegov položaj ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede druge, “zamudnejše“ dokaze (v tem primeru dokaz z izvedenko). Na dlani je torej, zakaj postopki, ki se tičejo otrok, tečejo različno hitro. 6 Pritožba sicer povzema vsebino dokazov in izpostavlja drobce, za katere pritožnik meni, da pritrjujejo njegovi tezi, a očitek, da je sodišče te dokaze in njihovo vsebino spregledalo, ni utemeljen. Predvsem pa se pritožnik ob tem, ko skozi svojo prizmo povzema vsebino dokaznega postopka, v ničemer ne opredeli do in ne izpodbija dokazne ocene v izpodbijanem sklepu. 7 Iz sklepa VSL IV Cp 2334/2018: „Odločitev za prešolanje je v korist otrokovega razvoja, spodbujanja njegove samostojnosti (sam gre lahko v šolo) in večje možnosti za počitek (prej ga je morala mama peljati zelo zgodaj) ter prosti čas (in je prišla ponj v šolo pozno).“ 8 Iz sklepa VSL IV Cp 2334/2018: „Odločitev za prešolanje je v korist otrokovega razvoja, … kljub njegovemu odklanjanju prešolanja. Tega je psihologinja CSD ocenila za pristnega, hkrati pa navedla, da ni mogoče izključiti manipulativnega vedenja očeta in odtujevanja. Slednja ugotovitev pa relativizira pomen otrokovega nasprotovanja prešolanju.“ 9 Vse to posredno kaže, da v objektivnem smislu dečkovo stanje, ni takšno, kot ga slika pritožnik – naj bi bil popolnoma sam, nemočen in trpi hudo duševno stisko. 10 Sklepni del 12. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. 11 Pa tudi že v predhodnih postopkih. 12 Ob odločanju o predlogu za začasno odredbo je bilo namreč o dečkovem počutju v šoli ugotovljeno, da ima v šoli prijatelja, da ga sošolec letos ne zafrkava več, da ima prijazno razredničarko in “ful“ dobrega učitelja, ki uči fiziko, kar je bilo vse zelo vzpodbudno. 13 Pritožbeno sodišče opozarja tudi na 9. točko obrazložitve sklepa VSL IV Cp 2334/2018. 14 O tem, kakšna je bila, pa že tedaj ni imel realne slike, kot je bilo že obrazloženo. 15 Prim. sklepa VSK IV Cp 295/2021 in I Cp 769/2016 ter dr. Mateja Končina Peternel, Sodno izvedenstvo v družinskopravnih postopkih, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2018, str. 153: Po koncu postopka Sodišče odloča o povrnitvi predhodno založenih stroškov po uradni dolžnosti in prostem preudarku (413. člen ZPP, op. sodišča – prispevek se nanaša na obdobje pred uveljavitvijo DZ in ZNP-1). To pomeni, da lahko povrnitev zahteva od strank, takrat pa ima na voljo prisilno izterjavo. 16 V zaključku 26. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. 17 Sklep VSL IV Cp 971/2021. 18 Sklep VSL IV Cp 354/2016. 19 Sklep IV Cp 618/2011. 20 Tudi ta ne, da med udeležencema ves čas teče več postopkov, njuni procesni vlogi se namreč izmenjujeta.