Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika (prvi odstavek 46. člena ZD). Očitno je, da nepremičnina ni bila podarjena E. E. (zakoniti dedinji), ampak njenemu sinu. Ob zakonitih dedičih (hčeri in sinu zapustnice) je bil obdarjenec (vnuk) le potencialni dedič, v času daritve je imel lastnost zakonitega dediča in abstracto, in se šteje za tretjo osebo, ker ob zapustničini smrti ni bil pozvan k dedovanju. Vrednost darila, ki ga je tretja oseba prejela več kot leto dni pred zapustničino smrtjo, pa se ne upošteva v obračunski vrednosti zapuščine (peti odstavek 28. člena ZD).
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče v I. točki izreka ugotovilo, (1) da zapuščina po do sedaj znanih podatkih obsega nepremičnine, vpisane v k. o. X, parc. št. 787, 790, 791/1 in 791/2 - v zapustničini lasti v deležu 4/90, po podatkih GURS na dan 31. 3. 2020 ocenjene glede na delež na 3.882 EUR in denarna sredstva pri Banki A., d. d. na računu št. … na dan 2. 11. 2023 v znesku 965,17 EUR, (2) da se sodna taksa ne plača, ker odbitki presegajo vrednost zapuščine, (3) da so priznani pogrebni stroški in stroški za izdelavo nagrobnega spomenika v vrednosti 3.700 EUR ter plačilo stroškov oskrbe v Domu upokojencev B. v znesku 1.391,54 EUR za zadnji in predzadnji mesec zapustničinega življenja, (4) da je bila zapustnica vdova, mati dveh otrok, oporoke ni napravila, pač pa darilno pogodbo z dne 14. 7. 2007, sklenjeno pri odvetniku C. C. iz ..., s katero je svoj delež na solastni nepremičnini, v kateri je živela, podarila svojemu vnuku D. D., (5) da nastopi zakonito dedovanje, h kateremu sta kot zakonita dediča poklicana zapustničina hči E. E. in zapustničin sin F. F. in (6) da sta oba zapustničina potomca podala dedni izjavi, s katerima se k dedovanju priglašata in dediščino sprejemata. V II. točki izreka je zapustničino hčer in sina razglasilo za dediča po zapustnici, vsakega do 1/2 zapustničinega premoženja, v III. točki izreka pa dovolilo ustrezne ZK vpise ter izplačilo sredstev z računa pri Banki A., d. d.
2.Zoper navedeni sklep se je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dedič F. F. (v nadaljevanju dedič ali pritožnik). Navaja, da je z odsvojitvijo deleža na solastni nepremičnini vnuku oziroma sinu dedinje E. E. njegov zakoniti delež osiromašen, praktično izničen. Pritožnik je v svoji vlogi, poslani 28. listopada 2023, sodišče o tem laično obvestil, zato bi to vlogo sodišče moralo upoštevati ali ga vsaj poučiti o pravici do vštetja daril, saj je prikrajšan njegov zakoniti dedni delež. V isti vlogi je pritožnik izpostavil tudi problematičen obseg zapuščinske mase, ki jo je E. E. načrtno osiromašila. Pokojna mama si je vedno sama plačevala oskrbo, očitno je E. E. kot pooblaščenka z njenega bančnega računa predhodno izpraznila denarna sredstva, sicer ne bi obstajala terjatev iz naslova plačila računa Domu upokojencev B. v znesku 1.026,54 EUR. Nejasen in neobrazložen je izračun terjatve do sodediča v višini 695,77 EUR. Glede na te pomisleke bi moralo sodišče zaprositi za bančne izpiske za vsaj tri mesece pred smrtjo zapustnice in dedinjo E. E. pozvati k vračilu sredstev v zapuščinsko maso, v kateri niso zajeti tudi zlato in druga darila, ki jih je pritožnik kupil zapustnici. Sodišče je glede stroškov slepo verjelo dedinji E. E., vse terjatve je pritožnik utemeljeno izpodbijal v vlogi, poslani 18. 12. 2023, torej še pred izdajo sklepa o dedovanju. Za smrt matere sploh ni vedel in sodedinja od njega ne more zahtevati nič.
3.V laičnem odgovoru na pritožbo sodedinja navaja, da na računu matere ni bila nikoli pooblaščena, da pritožniku ne oporeka, da ne priznava nobenih stroškov po materini smrti, da je po materi ostal le star poročni prstan, ki ima večjo sentimentalno kot finančno vrednost, da sta mati in oče solarni sistem in stružnico podarila, da je bil o pogrebu obveščen.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Pritožnik z očitkom, da bi moral biti glede na vsebino njegove laične vloge poučen o pravici do vštetja daril, sodišču prve stopnje smiselno očita, da ni opravilo materialno procesnega vodstva (285. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD). Gre za relativno bistveno kršitev pravil postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZPP), ki je podana le, če bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa. Do tega v obravnavanem primeru ni prišlo iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
6.Zapustnica je bila vdova, mati dveh otrok, E. E. in pritožnika, ki sta njena zakonita dediča. Ni sporno, da je zapustnica svoj 1/2 delež na stanovanju št. 16 v III. nadstropju zgradbe ... dne 14. 3. 2007 (v nadaljevanju nepremičnina) podarila vnuku D. D. (sinu E. E.).
7.Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika (prvi odstavek 46. člena ZD). Očitno je, da nepremičnina ni bila podarjena E. E. (zakoniti dedinji), ampak njenemu sinu. Ob zakonitih dedičih (hčeri in sinu zapustnice) je bil obdarjenec (vnuk) le potencialni dedič, v času daritve je imel lastnost zakonitega dediča in abstracto, in se šteje za tretjo osebo, ker ob zapustničini smrti ni bil pozvan k dedovanju. Vrednost darila, ki ga je tretja oseba prejela več kot leto dni pred zapustničino smrtjo, pa se ne upošteva v obračunski vrednosti zapuščine (peti odstavek 28. člena ZD). Pritožbene navedbe o prikrajšanosti zakonitega dednega deleža in pravici do vštetja darila vnuku so po povedanem neutemeljene.
8.Pritožnik nadalje trdi, da je že v vlogi, s katero je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno pred izdajo sklepa o dedovanju, nasprotoval soudeležbi pri plačilu pogrebnih stroškov in obstoju terjatve iz naslova doplačila domske oskrbe za zapustnico. Gre za vlogo z dne 18. 9. 2023 (red. št. 20), ki predstavlja pritožnikov odgovor na prejeti zapisnik o zapuščinski obravnavi, ki se je pravilno vabljen pritožnik ni udeležil.
9.Pritožbene navedbe glede pogrebnih stroškov na pravilnost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati. Stroški zapustničinega pogreba in postavitve spomenika ne sodijo med obvezne sestavine sklepa o dedovanju (prim. drugi odstavek 214. člen ZD), vplivajo kvečjemu na ugotovitev čiste vrednosti zapuščine, ki je podlaga za odmero sodne takse. Določitev višine teh stroškov in njihova delitev med dediče ni stvar zapuščinskega postopka, ampak dogovora med dediči. Če do njega ne pride, je potrebna posebna pravda.
10.Pritožnik nazadnje še trdi, da je sodedinja načrtno osiromašila zapuščinsko maso, ker je očitno izpraznila materin račun, saj sicer ne bi obstajala terjatev iz naslova doplačila za domsko oskrbo, ki je bila vedno plačana z materinega računa, in bi morala biti sredstva vrnjena v zapuščinsko maso. Pritožbeno sodišče zavrača ta pritožbeni očitek že zato, ker gre za z ničemer podprto predvidevanje, poleg tega pa tudi za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Nedovoljeno novoto predstavljajo tudi trditve o tem, da v zapuščinsko maso ni zajet nakit (najmanj dva prstana, verižica z medaljonom in njegova druga darila zapustnici), namizna stružnica, solarni sistem za pogon stružnice, več večjih in manjših daril, oprema v stanovanju. Pritožnik je bil najkasneje s prejemom zapisnika o naroku seznanjen z ugotovljenim obsegom zapuščine, zato bi moral že v vlogi z dne 18. 9. 2023 vsaj laično navesti pomisleke v zvezi z obsegom, pa je nasprotoval le pogrebnim stroškom in stroškom doplačila domske oskrbe. Nenazadnje pa je imel pritožnik možnost sodelovanja na zapuščinski obravnavi, pa nanjo ni prišel. Sporočil je, naj se odloči o njegovi pravici na podlagi razpoložljivih podatkov, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
11.Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o dedovanju potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
-------------------------------
1Darilna pogodba na prilogi A1.
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.